Komentar

Sanjska Evropa, uboga Slovenija

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji. Članstvo v Evropski uniji bi moralo biti brezpogojno. Unija se je letos sicer znašla v škripcih zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu.

26.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   bližnji vzhod   schengen

Foto: wikipedia

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

Pred nekaj dnevi je neka slovenska televizijska mreža objavila pogovor med slovensko novinarko in dekletom muslimanskega videza, ki je skupaj z drugimi izseljenci/begunci obtičalo nekje v bližini slovenske državne meje.

 

Novinarka je vprašala: "Ali nameravate ostati v Sloveniji?"

 

Begunka pa je odgovorila: "Ne, slišala sem, da je Slovenija precej revna država."

 

 

Glede na to, da ničesar ne vemo o dekletovem poreklu in vrednotah, si lahko razlagamo, da je dolgočasno obmejno pokrajino s starinsko železniško postajo primerjala z razkošnimi in bleščečimi stolpovi pa vodometi Bahraina, Katarja, Kuvajta ali Savdske Arabije; nemara pa je doživetje Slovenije primerjala z žarometi mercedesovih in beemvejevih limuzin na ulicah Berlina, Frankfurta, Hamburga ali Münchna, ki jih je videla po televiziji ali na internetu. Dekle, ki najbrž nikoli ni videlo posnetkov gradbišč na Slovenski cesti in parkirišč na Rakovi Jelši, bi nemara občudovalo športno dvorano v Stožicah?

 

Čeprav je Slovenija zadnja leta pod pritiskom, da čim dlje ohrani arhitekturno dolgočasje in politično puščobo, ki izhajata iz socializma, ji je po zaslugi navdušencev - med katere se šteje tudi pisec teh vrstic - uspelo vstopiti v NATO in v Evropsko unijo, v evrski in schengenski sistem, s tem pa je hočeš nočeš postala del tiste Evropske unije, za katero so značilni žarometi in vodometi, varno in relativno udobno življenje. Bolj kot udobje pa je za pojem evropskega življenja pomembna njegova politična zgodovina oziroma pravna ureditev, ki vsebujeta usodna sporočila za vse človeštvo.

 

Spravna in povezovalna prizadevanja Konrada Adenauerja, Winstona Churchilla, Alcida de Gasperija, Jeana Monneta, Roberta Schumana idr., ki so obrnila na glavo kaznovalno politiko (nemške reparacije) in neprijazno dediščino versajskega sistema (1919), bi bilo mogoče primerjati z ravnanjem znamenitega francoskega princa, ministra in diplomata Charlesa Mauricea de Talleyranda na Dunajskem kongresu leta 1815. Dunajski kongres je sklenil kaznovati Napoleona, ne pa tudi Francije. Evropska unija potemtakem temelji na sodelovanju, recimo na koaliciji nekdanjih nasprotnikov in celo dednih sovražnikov.

 

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

 

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji, usodnega pomena pa je vztrajno članstvo v Evropski uniji. Ta se je v letu 2015 res znašla v težavah in zadregah zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu. Krize, kot sta navedeni, navsezadnje niso nekaj novega. Z lahkomiselnostjo, ki jo je z nezaslišano prostodušnostjo ubesedila nekdanja predsednica slovenske vlade - da je namreč treba nehati z brezglavim varčevanjem -, so se spoprijeli v Združenih državah že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, velika preseljevanja pa smo doživeli že večkrat, nazadnje v devetdesetih letih oziroma v času jugoslovanske krize. Tokrat gre pretežno za množice mladih muslimanov, ki bežijo v Evropo pred revščino in zmešnjavo južno- oz. srednjeazijskega, severnoafriškega in bližnjevzhodnega sveta, med drugim tudi pred splošno mobilizacijo z ruskim orožjem okrepljenega sirskega predsednika Asada.

 

V središču begunskega vrveža se je znašla Nemčija, ki podobno kot Velika Britanija, Francija ali recimo Združene države Amerike razpolaga z veliko sposobnostjo za vsrkavanje priseljencev. Toda v nekem trenutku se utegne ta sposobnost tudi izčrpati, zato bodo nujni - in so, kot je mogoče sklepati po sporočilih iz  Evropskega sveta v preteklem tednu, že napovedani - skupni evropski ukrepi.

 

V zvezi z evropsko migracijsko politiko je treba razmišljati še o treh problemih oziroma - kot se rajši izrazijo diplomati - izzivih:

 

1. sčasoma bodo postale zunanje meje EU bolj zaprte, pri čemer se bodo sprožili strožji mejni, carinski in drugi postopki, kot so značilni npr. za meje ZDA;

 

2. takšna perspektiva, stopnjevanje konflikta v Siriji, finančne in politične obremenitve v Turčiji... pomenijo, da izseljencem/beguncem zmanjkuje časa in da se bo pritisk na evropske meje vsaj začasno povečal;

 

3. države, ki se bodo najbolj izkazale pri uresničevanju evropske migracijske in azilne politike, se bodo po vsej priliki organizirale v direktorij najbolj odgovornih držav, iz česar utegnejo slediti tudi posebna pooblastila na drugih področjih.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
6
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
7
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,651
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,097
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,089
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,375
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,695
06/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,437
07/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,820
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,042
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,212
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,056