Komentar

Sanjska Evropa, uboga Slovenija

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji. Članstvo v Evropski uniji bi moralo biti brezpogojno. Unija se je letos sicer znašla v škripcih zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu.

26.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   bližnji vzhod   schengen

Foto: wikipedia

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

Pred nekaj dnevi je neka slovenska televizijska mreža objavila pogovor med slovensko novinarko in dekletom muslimanskega videza, ki je skupaj z drugimi izseljenci/begunci obtičalo nekje v bližini slovenske državne meje.

 

Novinarka je vprašala: "Ali nameravate ostati v Sloveniji?"

 

Begunka pa je odgovorila: "Ne, slišala sem, da je Slovenija precej revna država."

 

 

Glede na to, da ničesar ne vemo o dekletovem poreklu in vrednotah, si lahko razlagamo, da je dolgočasno obmejno pokrajino s starinsko železniško postajo primerjala z razkošnimi in bleščečimi stolpovi pa vodometi Bahraina, Katarja, Kuvajta ali Savdske Arabije; nemara pa je doživetje Slovenije primerjala z žarometi mercedesovih in beemvejevih limuzin na ulicah Berlina, Frankfurta, Hamburga ali Münchna, ki jih je videla po televiziji ali na internetu. Dekle, ki najbrž nikoli ni videlo posnetkov gradbišč na Slovenski cesti in parkirišč na Rakovi Jelši, bi nemara občudovalo športno dvorano v Stožicah?

 

Čeprav je Slovenija zadnja leta pod pritiskom, da čim dlje ohrani arhitekturno dolgočasje in politično puščobo, ki izhajata iz socializma, ji je po zaslugi navdušencev - med katere se šteje tudi pisec teh vrstic - uspelo vstopiti v NATO in v Evropsko unijo, v evrski in schengenski sistem, s tem pa je hočeš nočeš postala del tiste Evropske unije, za katero so značilni žarometi in vodometi, varno in relativno udobno življenje. Bolj kot udobje pa je za pojem evropskega življenja pomembna njegova politična zgodovina oziroma pravna ureditev, ki vsebujeta usodna sporočila za vse človeštvo.

 

Spravna in povezovalna prizadevanja Konrada Adenauerja, Winstona Churchilla, Alcida de Gasperija, Jeana Monneta, Roberta Schumana idr., ki so obrnila na glavo kaznovalno politiko (nemške reparacije) in neprijazno dediščino versajskega sistema (1919), bi bilo mogoče primerjati z ravnanjem znamenitega francoskega princa, ministra in diplomata Charlesa Mauricea de Talleyranda na Dunajskem kongresu leta 1815. Dunajski kongres je sklenil kaznovati Napoleona, ne pa tudi Francije. Evropska unija potemtakem temelji na sodelovanju, recimo na koaliciji nekdanjih nasprotnikov in celo dednih sovražnikov.

 

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

 

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji, usodnega pomena pa je vztrajno članstvo v Evropski uniji. Ta se je v letu 2015 res znašla v težavah in zadregah zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu. Krize, kot sta navedeni, navsezadnje niso nekaj novega. Z lahkomiselnostjo, ki jo je z nezaslišano prostodušnostjo ubesedila nekdanja predsednica slovenske vlade - da je namreč treba nehati z brezglavim varčevanjem -, so se spoprijeli v Združenih državah že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, velika preseljevanja pa smo doživeli že večkrat, nazadnje v devetdesetih letih oziroma v času jugoslovanske krize. Tokrat gre pretežno za množice mladih muslimanov, ki bežijo v Evropo pred revščino in zmešnjavo južno- oz. srednjeazijskega, severnoafriškega in bližnjevzhodnega sveta, med drugim tudi pred splošno mobilizacijo z ruskim orožjem okrepljenega sirskega predsednika Asada.

 

V središču begunskega vrveža se je znašla Nemčija, ki podobno kot Velika Britanija, Francija ali recimo Združene države Amerike razpolaga z veliko sposobnostjo za vsrkavanje priseljencev. Toda v nekem trenutku se utegne ta sposobnost tudi izčrpati, zato bodo nujni - in so, kot je mogoče sklepati po sporočilih iz  Evropskega sveta v preteklem tednu, že napovedani - skupni evropski ukrepi.

 

V zvezi z evropsko migracijsko politiko je treba razmišljati še o treh problemih oziroma - kot se rajši izrazijo diplomati - izzivih:

 

1. sčasoma bodo postale zunanje meje EU bolj zaprte, pri čemer se bodo sprožili strožji mejni, carinski in drugi postopki, kot so značilni npr. za meje ZDA;

 

2. takšna perspektiva, stopnjevanje konflikta v Siriji, finančne in politične obremenitve v Turčiji... pomenijo, da izseljencem/beguncem zmanjkuje časa in da se bo pritisk na evropske meje vsaj začasno povečal;

 

3. države, ki se bodo najbolj izkazale pri uresničevanju evropske migracijske in azilne politike, se bodo po vsej priliki organizirale v direktorij najbolj odgovornih držav, iz česar utegnejo slediti tudi posebna pooblastila na drugih področjih.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,588
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,437
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,235
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,662
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,869
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,377
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,158
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,523
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,258
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,206