Komentar

Sanjska Evropa, uboga Slovenija

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji. Članstvo v Evropski uniji bi moralo biti brezpogojno. Unija se je letos sicer znašla v škripcih zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu.

26.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   bližnji vzhod   schengen

Foto: wikipedia

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

Pred nekaj dnevi je neka slovenska televizijska mreža objavila pogovor med slovensko novinarko in dekletom muslimanskega videza, ki je skupaj z drugimi izseljenci/begunci obtičalo nekje v bližini slovenske državne meje.

 

Novinarka je vprašala: "Ali nameravate ostati v Sloveniji?"

 

Begunka pa je odgovorila: "Ne, slišala sem, da je Slovenija precej revna država."

 

 

Glede na to, da ničesar ne vemo o dekletovem poreklu in vrednotah, si lahko razlagamo, da je dolgočasno obmejno pokrajino s starinsko železniško postajo primerjala z razkošnimi in bleščečimi stolpovi pa vodometi Bahraina, Katarja, Kuvajta ali Savdske Arabije; nemara pa je doživetje Slovenije primerjala z žarometi mercedesovih in beemvejevih limuzin na ulicah Berlina, Frankfurta, Hamburga ali Münchna, ki jih je videla po televiziji ali na internetu. Dekle, ki najbrž nikoli ni videlo posnetkov gradbišč na Slovenski cesti in parkirišč na Rakovi Jelši, bi nemara občudovalo športno dvorano v Stožicah?

 

Čeprav je Slovenija zadnja leta pod pritiskom, da čim dlje ohrani arhitekturno dolgočasje in politično puščobo, ki izhajata iz socializma, ji je po zaslugi navdušencev - med katere se šteje tudi pisec teh vrstic - uspelo vstopiti v NATO in v Evropsko unijo, v evrski in schengenski sistem, s tem pa je hočeš nočeš postala del tiste Evropske unije, za katero so značilni žarometi in vodometi, varno in relativno udobno življenje. Bolj kot udobje pa je za pojem evropskega življenja pomembna njegova politična zgodovina oziroma pravna ureditev, ki vsebujeta usodna sporočila za vse človeštvo.

 

Spravna in povezovalna prizadevanja Konrada Adenauerja, Winstona Churchilla, Alcida de Gasperija, Jeana Monneta, Roberta Schumana idr., ki so obrnila na glavo kaznovalno politiko (nemške reparacije) in neprijazno dediščino versajskega sistema (1919), bi bilo mogoče primerjati z ravnanjem znamenitega francoskega princa, ministra in diplomata Charlesa Mauricea de Talleyranda na Dunajskem kongresu leta 1815. Dunajski kongres je sklenil kaznovati Napoleona, ne pa tudi Francije. Evropska unija potemtakem temelji na sodelovanju, recimo na koaliciji nekdanjih nasprotnikov in celo dednih sovražnikov.

 

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

 

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji, usodnega pomena pa je vztrajno članstvo v Evropski uniji. Ta se je v letu 2015 res znašla v težavah in zadregah zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu. Krize, kot sta navedeni, navsezadnje niso nekaj novega. Z lahkomiselnostjo, ki jo je z nezaslišano prostodušnostjo ubesedila nekdanja predsednica slovenske vlade - da je namreč treba nehati z brezglavim varčevanjem -, so se spoprijeli v Združenih državah že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, velika preseljevanja pa smo doživeli že večkrat, nazadnje v devetdesetih letih oziroma v času jugoslovanske krize. Tokrat gre pretežno za množice mladih muslimanov, ki bežijo v Evropo pred revščino in zmešnjavo južno- oz. srednjeazijskega, severnoafriškega in bližnjevzhodnega sveta, med drugim tudi pred splošno mobilizacijo z ruskim orožjem okrepljenega sirskega predsednika Asada.

 

V središču begunskega vrveža se je znašla Nemčija, ki podobno kot Velika Britanija, Francija ali recimo Združene države Amerike razpolaga z veliko sposobnostjo za vsrkavanje priseljencev. Toda v nekem trenutku se utegne ta sposobnost tudi izčrpati, zato bodo nujni - in so, kot je mogoče sklepati po sporočilih iz  Evropskega sveta v preteklem tednu, že napovedani - skupni evropski ukrepi.

 

V zvezi z evropsko migracijsko politiko je treba razmišljati še o treh problemih oziroma - kot se rajši izrazijo diplomati - izzivih:

 

1. sčasoma bodo postale zunanje meje EU bolj zaprte, pri čemer se bodo sprožili strožji mejni, carinski in drugi postopki, kot so značilni npr. za meje ZDA;

 

2. takšna perspektiva, stopnjevanje konflikta v Siriji, finančne in politične obremenitve v Turčiji... pomenijo, da izseljencem/beguncem zmanjkuje časa in da se bo pritisk na evropske meje vsaj začasno povečal;

 

3. države, ki se bodo najbolj izkazale pri uresničevanju evropske migracijske in azilne politike, se bodo po vsej priliki organizirale v direktorij najbolj odgovornih držav, iz česar utegnejo slediti tudi posebna pooblastila na drugih področjih.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,540
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,921
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,791
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,055
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,333
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 821
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418