Komentar

Sanjska Evropa, uboga Slovenija

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji. Članstvo v Evropski uniji bi moralo biti brezpogojno. Unija se je letos sicer znašla v škripcih zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu.

26.09.2015 08:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   begunci   evropa   bližnji vzhod   schengen

Foto: wikipedia

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

Pred nekaj dnevi je neka slovenska televizijska mreža objavila pogovor med slovensko novinarko in dekletom muslimanskega videza, ki je skupaj z drugimi izseljenci/begunci obtičalo nekje v bližini slovenske državne meje.

 

Novinarka je vprašala: "Ali nameravate ostati v Sloveniji?"

 

Begunka pa je odgovorila: "Ne, slišala sem, da je Slovenija precej revna država."

 

 

Glede na to, da ničesar ne vemo o dekletovem poreklu in vrednotah, si lahko razlagamo, da je dolgočasno obmejno pokrajino s starinsko železniško postajo primerjala z razkošnimi in bleščečimi stolpovi pa vodometi Bahraina, Katarja, Kuvajta ali Savdske Arabije; nemara pa je doživetje Slovenije primerjala z žarometi mercedesovih in beemvejevih limuzin na ulicah Berlina, Frankfurta, Hamburga ali Münchna, ki jih je videla po televiziji ali na internetu. Dekle, ki najbrž nikoli ni videlo posnetkov gradbišč na Slovenski cesti in parkirišč na Rakovi Jelši, bi nemara občudovalo športno dvorano v Stožicah?

 

Čeprav je Slovenija zadnja leta pod pritiskom, da čim dlje ohrani arhitekturno dolgočasje in politično puščobo, ki izhajata iz socializma, ji je po zaslugi navdušencev - med katere se šteje tudi pisec teh vrstic - uspelo vstopiti v NATO in v Evropsko unijo, v evrski in schengenski sistem, s tem pa je hočeš nočeš postala del tiste Evropske unije, za katero so značilni žarometi in vodometi, varno in relativno udobno življenje. Bolj kot udobje pa je za pojem evropskega življenja pomembna njegova politična zgodovina oziroma pravna ureditev, ki vsebujeta usodna sporočila za vse človeštvo.

 

Spravna in povezovalna prizadevanja Konrada Adenauerja, Winstona Churchilla, Alcida de Gasperija, Jeana Monneta, Roberta Schumana idr., ki so obrnila na glavo kaznovalno politiko (nemške reparacije) in neprijazno dediščino versajskega sistema (1919), bi bilo mogoče primerjati z ravnanjem znamenitega francoskega princa, ministra in diplomata Charlesa Mauricea de Talleyranda na Dunajskem kongresu leta 1815. Dunajski kongres je sklenil kaznovati Napoleona, ne pa tudi Francije. Evropska unija potemtakem temelji na sodelovanju, recimo na koaliciji nekdanjih nasprotnikov in celo dednih sovražnikov.

 

To, da Evropska unija ni - kot OZN - organizacija zmagovalcev, ampak naukov II. svetovne vojne, je velika stvar. To, da z večjim ali manjšim uspehom varuje svoje zunanje meje in da vztraja pri spoštovanju schengenskega sistema, je prav tako velika stvar. Tisti, ki protestirajo proti upoštevanju evropskih omejitev, pozabljajo, da bi se z njihovim razpadom vrnile tudi meje in čakalne vrste med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in da bi se vrnile ograje med Slovenci, ki so leta 2007 doživeli Zedinjeno Slovenijo.

 

Za Slovence je značilna pripadnost zahodni civilizaciji, usodnega pomena pa je vztrajno članstvo v Evropski uniji. Ta se je v letu 2015 res znašla v težavah in zadregah zaradi grške finančne in begunske krize, vendar ima dovolj moči za njuno rešitev in za preživetje sistema, ki je zaenkrat nemara najboljši na svetu. Krize, kot sta navedeni, navsezadnje niso nekaj novega. Z lahkomiselnostjo, ki jo je z nezaslišano prostodušnostjo ubesedila nekdanja predsednica slovenske vlade - da je namreč treba nehati z brezglavim varčevanjem -, so se spoprijeli v Združenih državah že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, velika preseljevanja pa smo doživeli že večkrat, nazadnje v devetdesetih letih oziroma v času jugoslovanske krize. Tokrat gre pretežno za množice mladih muslimanov, ki bežijo v Evropo pred revščino in zmešnjavo južno- oz. srednjeazijskega, severnoafriškega in bližnjevzhodnega sveta, med drugim tudi pred splošno mobilizacijo z ruskim orožjem okrepljenega sirskega predsednika Asada.

 

V središču begunskega vrveža se je znašla Nemčija, ki podobno kot Velika Britanija, Francija ali recimo Združene države Amerike razpolaga z veliko sposobnostjo za vsrkavanje priseljencev. Toda v nekem trenutku se utegne ta sposobnost tudi izčrpati, zato bodo nujni - in so, kot je mogoče sklepati po sporočilih iz  Evropskega sveta v preteklem tednu, že napovedani - skupni evropski ukrepi.

 

V zvezi z evropsko migracijsko politiko je treba razmišljati še o treh problemih oziroma - kot se rajši izrazijo diplomati - izzivih:

 

1. sčasoma bodo postale zunanje meje EU bolj zaprte, pri čemer se bodo sprožili strožji mejni, carinski in drugi postopki, kot so značilni npr. za meje ZDA;

 

2. takšna perspektiva, stopnjevanje konflikta v Siriji, finančne in politične obremenitve v Turčiji... pomenijo, da izseljencem/beguncem zmanjkuje časa in da se bo pritisk na evropske meje vsaj začasno povečal;

 

3. države, ki se bodo najbolj izkazale pri uresničevanju evropske migracijske in azilne politike, se bodo po vsej priliki organizirale v direktorij najbolj odgovornih držav, iz česar utegnejo slediti tudi posebna pooblastila na drugih področjih.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,581
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,252
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,674
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,494
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,999
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,939
07/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,065
08/
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
Uredništvo
Ogledov: 858
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 725
10/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,363