Komentar

Evropa in Vzhod: dostojanstvo, ponos in čas(t)

Zakaj se evropski Zahod vedno in po vsej sili loteva reševanja problemov, Vzhod pa rešitev niti ne išče? Dober primer, ki odgovori na to dilemo, je grška kriza in Tsiprasova politika, ki vsebuje tipične vzhodnjaške elemente soočanja s problemi. Eden od teh elementov je tudi čas. Nikomur se nikamor ne mudi.

27.09.2015 07:00
Piše: Jernej Šmalc
Ključne besede:   grčija   evropa   vzhod   zahod   evro   čas   mentaliteta

Foto: arhiv Portala PLUS

S svojimi napadi na "lene", torej odločitev nevoljne Grke, sledijo bulvarski mediji razmišljanju svojih bralcev: vsaka zgodba in vsaka diskusija mora enkrat pripeljati do konca, vztrajno zagovarjajo. Ta vrsta razmišljanja pa je razširjena le na evropskem Zahodu. Na Vzhodu je na voljo čas, veliko časa. Po potrebi se vedno da dokupiti še več časa z raznimi izjavami, objavami in obljubami, kot to počnejo grške vlade zadnjih šest let krize.

Razlike v mentalitetah med evropskim Zahodom in Vzhodom so nekaj, kar vsej dobri volji in politični korektnosti navkljub težko negiramo. Sledi, ki jih za seboj puščajo nastanek, razvoj, obstanek in propad velikih imperijev, je čutiti še stoletja zatem. Na našem koncu Evrope imamo opravka z nevidno mejo, ki jo označujejo različne pisave (latinica na eni, cirilica na drugi), vere in, priznajmo si, s tem povezane mentalitete.

 

Uvajanje norm z ene strani te meje na drugo se sicer ne zmeraj, a dostikrat izkaže za dvorezen meč. Velik del sveta se počuti popolnoma srečnega tudi brez evropskih receptur o demokraciji, svobodi in odgovornosti posameznika za svojo usodo. Bolj ko se z vzhodne smeri bližamo Evropi in njenim interesnim sferam, bolj postajajo očitni konflikti tako znotraj teh družb kot med evropskim in (bližnje)vzhodnim načinom razmišljanja. V zvezi z razlikami v pojmovanju poti do rešitev nam daje misliti nedavno objavljeni članek Martina Doerryja v nemškem tedniku Spiegel (31/2015).

 

 

Vzhod je drugačen

 

Doerry se denimo sprašuje: zakaj se evropski Zahod vedno po vsej sili loteva reševanja problemov, Vzhod pa rešitev niti ne išče? Po odgovor ni treba daleč - tak primer so že Grki ali Rusi. Lahko gre za krizo evra, vojno v Ukrajini ali spopade na Bližnjem vzhodu, za vsakega od teh prepirov obstajajo čisto sprejemljiv predlog rešitve. A receptov za reševanje, ki jih Evropa že dolga leta pošilja v Atene, Moskvo, Jeruzalem, Ramalo ali Bagdad, tam nihče ne jemlje resno.

 

Niso morda evropski politiki sami tisti, ki ničesar ne razumejo? Morda predstavlja največjo zablodo prav mišljenje, da je probleme po vsej sili treba reševati?

 

Razmejitvena črta med mentalitetami teče čez vzhod našega kontinenta, na pol preseka Ukrajino in Balkan, Grčija na jugu ostaja na svoji strani te meje, ki ločuje protestantski in katoliški svet na eni od rusko-grško pravoslavnega, judovskega ter muslimanskega na drugi strani. Ločuje sekularne parlamentarne demokracije od družb, v katerih prevladujejo verski občutki in pojmi, kot so dostojanstvo, ponos in čast - in ki imajo nenazadnje tudi povsem drugačen odnos do časa.

 

Z vstopom Grčije je tedanja Evropska gospodarska skupnost leta 1981 to mejo prvič prestopila. A zahodne elite so tedaj imele v mislih precej idealizirano sliko Grčije. Dejansko pa je mentaliteto Grkov precej bolj zaznamovalo štiristo let osmanske vladavine kot klasična antika. Grčijo so politiki, generali in oligarhi desetletja dolgo sistematično uničevali. Danes večino gospodarstva kontrolira 800 bogatih družin, za revne pa skrbijo politične stranke. Te se vse po vrsti poslužujejo za evropske razmere dokaj nenavadne taktike zagotavljanja zvestobe volivcev: odpirajo ali ohranjajo na sto tisoče delovnih mest v javni upravi. Domala vsak četrti prebivalec Grčije dela v javnem sektorju - v Nemčiji le vsak deveti.

 

Tudi vstop Aten v Evropsko skupnost in kasneje evrsko območje Grčije ni pripeljal do nikakršne modernizacije, temveč zgolj do naraščajoče odvisnosti od evropskih subvencij in reševalnih paketov. Grška politična kultura vidi s strani evrskih držav vsiljeni program reform kot vmešavanje v notranje zadeve, kršitev suverenosti in časti. Od svojega pojava na sceni Alexis Tsipras dosledno apelira na državljanski ponos svojih rojakov. Kar na prvi pogled izgleda čista demagogija in skrajni populizem, ima natančno tisti učinek, ki ga Tsipras s svojimi floskulami želi doseči: politika spodbuja občutek obupa.

 

Med Brusljem in Atenami usklajeni varčevalni katalog je le z zahodnimi očmi mogoče brati kot seznam kompromisov, medtem ko za vladno Syrizo predstavlja taktično približevanje z namenom nadaljnjega pridobivanja na času, pravi Doerry. Izkušnje dolgih kriznih let so Grke naučile, da je mogoče tudi v kaosu nekako preživeti. Izkušnje s skorumpiranimi strankami so jih naučile, da vse reformne obljube običajno ostanejo zgolj … obljube.

 

Kdor je uspel razviti takšne strategije preživetja in ob tem čuti še ranjeno čast, ta seveda ne more biti pravi naslovnik za bruseljske apele k reformam. Evropski politiki te mentalne prepreke doslej niso znali upoštevati in bi lahko že na podlagi številnih zgledov iz preteklosti vedeli, za kaj gre: tradicionalna družba se bori proti strategiji Zahoda, ta pa za konflikte trmoglavo in po vsej sili išče rešitve.

 

Enako velja za Ruse v vzhodni Ukrajini. Če bi ta država svoje evropske ambicija postavila v zmernejše meje, bi pritisk Moskve verjetno sicer do neke mere popustil, a osnovno nasprotje med željo po samostojnosti dežele in ambicijami hegemona v Moskvi ostaja povsem nespremenjeno.

 

V Iraku je bil zahvaljujoč invaziji zavezniških sil režim Sadama Huseina sicer zrušen, a konflikt med suniti in šiiti, ki ga je diktator desetletja dolgo držal pod pritiskom, se je nato toliko bolj silovito razplamtel in daje danes odlično podlago kaosu, nasilju in brezvladju radikalnih islamistov ISIS.

 

Vsem zunanjim poskusom mirne rešitve navkljub trajajo ti konflikti že desetletja, če ne celo stoletja. Do resnejših notranjih poskusov pa - in to bi Zahod že počasi moralo začeti motiti - niti ne prihaja. Ljudem na teh kriznih območjih gre v prvi vrsti za golo preživetje, torej za to, da so njihove družine zaščitene in da pridobijo po možnosti še nekaj malega materialnih dobrin. Več od tega si ne morejo niti zamišljati, možne rešitve so nesprejemljive iz versko-ideoloških razlogov. Želja po miru vselej ostaja v senci strahu pred kompromisom, ki bi utegnil preveč škodovati lastnim interesom.

 

 

Kdor popusti, izgubi

 

Ne tako majhno število konfliktov ugasne zgolj kot posledica izčrpanosti nasprotujočih si strani, kot utegne postati primer nuklearnega spora z Iranom. Za svoj obstoj boječi se šeriatski režim volje do nadaljnje eskalacije vsaj za zdaj ne kaže več. A konflikt sam po sebi ostaja povsem nerešen, Teheran pa je znova pridobil na času.

 

Z grško krizo vstopa ta vzorec obnašanja tudi v prostor Evropske unije. Z izstopom Grčije ali brez njega si bodo Grki tudi vnaprej vse možnosti puščali odprte; na noben način ne bo prišlo do kakršnihkoli reform, ki bi utegnile raniti njihov ponos.

 

Grški filozofa Platon in Aristotel sta nekoč opisala dva različna zgodovinska modela: ciklično in teološko sliko sveta. Predstava, da se vse enkrat ponovi in pri tem nikoli povsem ne spremeni, temveč se vse skupaj vrti v krogu, še danes ustreza življenjskim izkušnjam ljudi z Vzhoda. Ideja, da se vse dogaja z nekim določenim ciljem, da je napredek neizbežen in da se mu nihče in nič ne sme zoperstaviti - ta ideja pa je medtem postala standard evropske politike - in to prav na temo nadaljnje širitve EU.

 

Heglova priljubljena shema "teza-antiteza-sinteza" vselej zaznamuje pot do politične odločitve. Poenostavljeno rečeno: prepirajta se, kolikor vaju je volja, a potem pridita do dogovora. S svojimi napadi na "lene", torej odločitev nevoljne Grke, sledijo bulvarski mediji razmišljanju svojih bralcev: vsaka zgodba in vsaka diskusija mora enkrat pripeljati do konca, vztrajno zagovarjajo. Ta vrsta razmišljanja pa je razširjena le na evropskem Zahodu. Na Vzhodu je na voljo čas, veliko časa. Po potrebi se vedno da dokupiti še več časa z raznimi izjavami, objavami in obljubami, kot to počnejo grške vlade zadnjih šest let krize.

 

V nasprotju z nemško kanclerko Angelo Merkel so številni predstavniki političnih kast v Berlinu že zdavnaj izgubili potrpljenje. Pozivi k izključitvi Grčije zbujajo iluzijo, da bi bilo z izstopom Grčije krizo mogoče končati. Dejansko pa bi se zavesa spustila le za nekaj trenutkov, zatem bi sledilo novo dejanje grške drame.

 

 

Jernej Šmalc je prevajalec. Živi v Tallinu, Estonija.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,089
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,438
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,581
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,775
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,445
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,516
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 814