Komentar

Evropa in Vzhod: dostojanstvo, ponos in čas(t)

Zakaj se evropski Zahod vedno in po vsej sili loteva reševanja problemov, Vzhod pa rešitev niti ne išče? Dober primer, ki odgovori na to dilemo, je grška kriza in Tsiprasova politika, ki vsebuje tipične vzhodnjaške elemente soočanja s problemi. Eden od teh elementov je tudi čas. Nikomur se nikamor ne mudi.

27.09.2015 07:00
Piše: Jernej Šmalc
Ključne besede:   grčija   evropa   vzhod   zahod   evro   čas   mentaliteta

Foto: arhiv Portala PLUS

S svojimi napadi na "lene", torej odločitev nevoljne Grke, sledijo bulvarski mediji razmišljanju svojih bralcev: vsaka zgodba in vsaka diskusija mora enkrat pripeljati do konca, vztrajno zagovarjajo. Ta vrsta razmišljanja pa je razširjena le na evropskem Zahodu. Na Vzhodu je na voljo čas, veliko časa. Po potrebi se vedno da dokupiti še več časa z raznimi izjavami, objavami in obljubami, kot to počnejo grške vlade zadnjih šest let krize.

Razlike v mentalitetah med evropskim Zahodom in Vzhodom so nekaj, kar vsej dobri volji in politični korektnosti navkljub težko negiramo. Sledi, ki jih za seboj puščajo nastanek, razvoj, obstanek in propad velikih imperijev, je čutiti še stoletja zatem. Na našem koncu Evrope imamo opravka z nevidno mejo, ki jo označujejo različne pisave (latinica na eni, cirilica na drugi), vere in, priznajmo si, s tem povezane mentalitete.

 

Uvajanje norm z ene strani te meje na drugo se sicer ne zmeraj, a dostikrat izkaže za dvorezen meč. Velik del sveta se počuti popolnoma srečnega tudi brez evropskih receptur o demokraciji, svobodi in odgovornosti posameznika za svojo usodo. Bolj ko se z vzhodne smeri bližamo Evropi in njenim interesnim sferam, bolj postajajo očitni konflikti tako znotraj teh družb kot med evropskim in (bližnje)vzhodnim načinom razmišljanja. V zvezi z razlikami v pojmovanju poti do rešitev nam daje misliti nedavno objavljeni članek Martina Doerryja v nemškem tedniku Spiegel (31/2015).

 

 

Vzhod je drugačen

 

Doerry se denimo sprašuje: zakaj se evropski Zahod vedno po vsej sili loteva reševanja problemov, Vzhod pa rešitev niti ne išče? Po odgovor ni treba daleč - tak primer so že Grki ali Rusi. Lahko gre za krizo evra, vojno v Ukrajini ali spopade na Bližnjem vzhodu, za vsakega od teh prepirov obstajajo čisto sprejemljiv predlog rešitve. A receptov za reševanje, ki jih Evropa že dolga leta pošilja v Atene, Moskvo, Jeruzalem, Ramalo ali Bagdad, tam nihče ne jemlje resno.

 

Niso morda evropski politiki sami tisti, ki ničesar ne razumejo? Morda predstavlja največjo zablodo prav mišljenje, da je probleme po vsej sili treba reševati?

 

Razmejitvena črta med mentalitetami teče čez vzhod našega kontinenta, na pol preseka Ukrajino in Balkan, Grčija na jugu ostaja na svoji strani te meje, ki ločuje protestantski in katoliški svet na eni od rusko-grško pravoslavnega, judovskega ter muslimanskega na drugi strani. Ločuje sekularne parlamentarne demokracije od družb, v katerih prevladujejo verski občutki in pojmi, kot so dostojanstvo, ponos in čast - in ki imajo nenazadnje tudi povsem drugačen odnos do časa.

 

Z vstopom Grčije je tedanja Evropska gospodarska skupnost leta 1981 to mejo prvič prestopila. A zahodne elite so tedaj imele v mislih precej idealizirano sliko Grčije. Dejansko pa je mentaliteto Grkov precej bolj zaznamovalo štiristo let osmanske vladavine kot klasična antika. Grčijo so politiki, generali in oligarhi desetletja dolgo sistematično uničevali. Danes večino gospodarstva kontrolira 800 bogatih družin, za revne pa skrbijo politične stranke. Te se vse po vrsti poslužujejo za evropske razmere dokaj nenavadne taktike zagotavljanja zvestobe volivcev: odpirajo ali ohranjajo na sto tisoče delovnih mest v javni upravi. Domala vsak četrti prebivalec Grčije dela v javnem sektorju - v Nemčiji le vsak deveti.

 

Tudi vstop Aten v Evropsko skupnost in kasneje evrsko območje Grčije ni pripeljal do nikakršne modernizacije, temveč zgolj do naraščajoče odvisnosti od evropskih subvencij in reševalnih paketov. Grška politična kultura vidi s strani evrskih držav vsiljeni program reform kot vmešavanje v notranje zadeve, kršitev suverenosti in časti. Od svojega pojava na sceni Alexis Tsipras dosledno apelira na državljanski ponos svojih rojakov. Kar na prvi pogled izgleda čista demagogija in skrajni populizem, ima natančno tisti učinek, ki ga Tsipras s svojimi floskulami želi doseči: politika spodbuja občutek obupa.

 

Med Brusljem in Atenami usklajeni varčevalni katalog je le z zahodnimi očmi mogoče brati kot seznam kompromisov, medtem ko za vladno Syrizo predstavlja taktično približevanje z namenom nadaljnjega pridobivanja na času, pravi Doerry. Izkušnje dolgih kriznih let so Grke naučile, da je mogoče tudi v kaosu nekako preživeti. Izkušnje s skorumpiranimi strankami so jih naučile, da vse reformne obljube običajno ostanejo zgolj … obljube.

 

Kdor je uspel razviti takšne strategije preživetja in ob tem čuti še ranjeno čast, ta seveda ne more biti pravi naslovnik za bruseljske apele k reformam. Evropski politiki te mentalne prepreke doslej niso znali upoštevati in bi lahko že na podlagi številnih zgledov iz preteklosti vedeli, za kaj gre: tradicionalna družba se bori proti strategiji Zahoda, ta pa za konflikte trmoglavo in po vsej sili išče rešitve.

 

Enako velja za Ruse v vzhodni Ukrajini. Če bi ta država svoje evropske ambicija postavila v zmernejše meje, bi pritisk Moskve verjetno sicer do neke mere popustil, a osnovno nasprotje med željo po samostojnosti dežele in ambicijami hegemona v Moskvi ostaja povsem nespremenjeno.

 

V Iraku je bil zahvaljujoč invaziji zavezniških sil režim Sadama Huseina sicer zrušen, a konflikt med suniti in šiiti, ki ga je diktator desetletja dolgo držal pod pritiskom, se je nato toliko bolj silovito razplamtel in daje danes odlično podlago kaosu, nasilju in brezvladju radikalnih islamistov ISIS.

 

Vsem zunanjim poskusom mirne rešitve navkljub trajajo ti konflikti že desetletja, če ne celo stoletja. Do resnejših notranjih poskusov pa - in to bi Zahod že počasi moralo začeti motiti - niti ne prihaja. Ljudem na teh kriznih območjih gre v prvi vrsti za golo preživetje, torej za to, da so njihove družine zaščitene in da pridobijo po možnosti še nekaj malega materialnih dobrin. Več od tega si ne morejo niti zamišljati, možne rešitve so nesprejemljive iz versko-ideoloških razlogov. Želja po miru vselej ostaja v senci strahu pred kompromisom, ki bi utegnil preveč škodovati lastnim interesom.

 

 

Kdor popusti, izgubi

 

Ne tako majhno število konfliktov ugasne zgolj kot posledica izčrpanosti nasprotujočih si strani, kot utegne postati primer nuklearnega spora z Iranom. Za svoj obstoj boječi se šeriatski režim volje do nadaljnje eskalacije vsaj za zdaj ne kaže več. A konflikt sam po sebi ostaja povsem nerešen, Teheran pa je znova pridobil na času.

 

Z grško krizo vstopa ta vzorec obnašanja tudi v prostor Evropske unije. Z izstopom Grčije ali brez njega si bodo Grki tudi vnaprej vse možnosti puščali odprte; na noben način ne bo prišlo do kakršnihkoli reform, ki bi utegnile raniti njihov ponos.

 

Grški filozofa Platon in Aristotel sta nekoč opisala dva različna zgodovinska modela: ciklično in teološko sliko sveta. Predstava, da se vse enkrat ponovi in pri tem nikoli povsem ne spremeni, temveč se vse skupaj vrti v krogu, še danes ustreza življenjskim izkušnjam ljudi z Vzhoda. Ideja, da se vse dogaja z nekim določenim ciljem, da je napredek neizbežen in da se mu nihče in nič ne sme zoperstaviti - ta ideja pa je medtem postala standard evropske politike - in to prav na temo nadaljnje širitve EU.

 

Heglova priljubljena shema "teza-antiteza-sinteza" vselej zaznamuje pot do politične odločitve. Poenostavljeno rečeno: prepirajta se, kolikor vaju je volja, a potem pridita do dogovora. S svojimi napadi na "lene", torej odločitev nevoljne Grke, sledijo bulvarski mediji razmišljanju svojih bralcev: vsaka zgodba in vsaka diskusija mora enkrat pripeljati do konca, vztrajno zagovarjajo. Ta vrsta razmišljanja pa je razširjena le na evropskem Zahodu. Na Vzhodu je na voljo čas, veliko časa. Po potrebi se vedno da dokupiti še več časa z raznimi izjavami, objavami in obljubami, kot to počnejo grške vlade zadnjih šest let krize.

 

V nasprotju z nemško kanclerko Angelo Merkel so številni predstavniki političnih kast v Berlinu že zdavnaj izgubili potrpljenje. Pozivi k izključitvi Grčije zbujajo iluzijo, da bi bilo z izstopom Grčije krizo mogoče končati. Dejansko pa bi se zavesa spustila le za nekaj trenutkov, zatem bi sledilo novo dejanje grške drame.

 

 

Jernej Šmalc je prevajalec. Živi v Tallinu, Estonija.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.775
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.927
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.886
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.788
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.442
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.527
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.203
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 881
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 903