Komentar

Evropa in Vzhod: dostojanstvo, ponos in čas(t)

Zakaj se evropski Zahod vedno in po vsej sili loteva reševanja problemov, Vzhod pa rešitev niti ne išče? Dober primer, ki odgovori na to dilemo, je grška kriza in Tsiprasova politika, ki vsebuje tipične vzhodnjaške elemente soočanja s problemi. Eden od teh elementov je tudi čas. Nikomur se nikamor ne mudi.

27.09.2015 07:00
Piše: Jernej Šmalc
Ključne besede:   grčija   evropa   vzhod   zahod   evro   čas   mentaliteta

Foto: arhiv Portala PLUS

S svojimi napadi na "lene", torej odločitev nevoljne Grke, sledijo bulvarski mediji razmišljanju svojih bralcev: vsaka zgodba in vsaka diskusija mora enkrat pripeljati do konca, vztrajno zagovarjajo. Ta vrsta razmišljanja pa je razširjena le na evropskem Zahodu. Na Vzhodu je na voljo čas, veliko časa. Po potrebi se vedno da dokupiti še več časa z raznimi izjavami, objavami in obljubami, kot to počnejo grške vlade zadnjih šest let krize.

Razlike v mentalitetah med evropskim Zahodom in Vzhodom so nekaj, kar vsej dobri volji in politični korektnosti navkljub težko negiramo. Sledi, ki jih za seboj puščajo nastanek, razvoj, obstanek in propad velikih imperijev, je čutiti še stoletja zatem. Na našem koncu Evrope imamo opravka z nevidno mejo, ki jo označujejo različne pisave (latinica na eni, cirilica na drugi), vere in, priznajmo si, s tem povezane mentalitete.

 

Uvajanje norm z ene strani te meje na drugo se sicer ne zmeraj, a dostikrat izkaže za dvorezen meč. Velik del sveta se počuti popolnoma srečnega tudi brez evropskih receptur o demokraciji, svobodi in odgovornosti posameznika za svojo usodo. Bolj ko se z vzhodne smeri bližamo Evropi in njenim interesnim sferam, bolj postajajo očitni konflikti tako znotraj teh družb kot med evropskim in (bližnje)vzhodnim načinom razmišljanja. V zvezi z razlikami v pojmovanju poti do rešitev nam daje misliti nedavno objavljeni članek Martina Doerryja v nemškem tedniku Spiegel (31/2015).

 

 

Vzhod je drugačen

 

Doerry se denimo sprašuje: zakaj se evropski Zahod vedno po vsej sili loteva reševanja problemov, Vzhod pa rešitev niti ne išče? Po odgovor ni treba daleč - tak primer so že Grki ali Rusi. Lahko gre za krizo evra, vojno v Ukrajini ali spopade na Bližnjem vzhodu, za vsakega od teh prepirov obstajajo čisto sprejemljiv predlog rešitve. A receptov za reševanje, ki jih Evropa že dolga leta pošilja v Atene, Moskvo, Jeruzalem, Ramalo ali Bagdad, tam nihče ne jemlje resno.

 

Niso morda evropski politiki sami tisti, ki ničesar ne razumejo? Morda predstavlja največjo zablodo prav mišljenje, da je probleme po vsej sili treba reševati?

 

Razmejitvena črta med mentalitetami teče čez vzhod našega kontinenta, na pol preseka Ukrajino in Balkan, Grčija na jugu ostaja na svoji strani te meje, ki ločuje protestantski in katoliški svet na eni od rusko-grško pravoslavnega, judovskega ter muslimanskega na drugi strani. Ločuje sekularne parlamentarne demokracije od družb, v katerih prevladujejo verski občutki in pojmi, kot so dostojanstvo, ponos in čast - in ki imajo nenazadnje tudi povsem drugačen odnos do časa.

 

Z vstopom Grčije je tedanja Evropska gospodarska skupnost leta 1981 to mejo prvič prestopila. A zahodne elite so tedaj imele v mislih precej idealizirano sliko Grčije. Dejansko pa je mentaliteto Grkov precej bolj zaznamovalo štiristo let osmanske vladavine kot klasična antika. Grčijo so politiki, generali in oligarhi desetletja dolgo sistematično uničevali. Danes večino gospodarstva kontrolira 800 bogatih družin, za revne pa skrbijo politične stranke. Te se vse po vrsti poslužujejo za evropske razmere dokaj nenavadne taktike zagotavljanja zvestobe volivcev: odpirajo ali ohranjajo na sto tisoče delovnih mest v javni upravi. Domala vsak četrti prebivalec Grčije dela v javnem sektorju - v Nemčiji le vsak deveti.

 

Tudi vstop Aten v Evropsko skupnost in kasneje evrsko območje Grčije ni pripeljal do nikakršne modernizacije, temveč zgolj do naraščajoče odvisnosti od evropskih subvencij in reševalnih paketov. Grška politična kultura vidi s strani evrskih držav vsiljeni program reform kot vmešavanje v notranje zadeve, kršitev suverenosti in časti. Od svojega pojava na sceni Alexis Tsipras dosledno apelira na državljanski ponos svojih rojakov. Kar na prvi pogled izgleda čista demagogija in skrajni populizem, ima natančno tisti učinek, ki ga Tsipras s svojimi floskulami želi doseči: politika spodbuja občutek obupa.

 

Med Brusljem in Atenami usklajeni varčevalni katalog je le z zahodnimi očmi mogoče brati kot seznam kompromisov, medtem ko za vladno Syrizo predstavlja taktično približevanje z namenom nadaljnjega pridobivanja na času, pravi Doerry. Izkušnje dolgih kriznih let so Grke naučile, da je mogoče tudi v kaosu nekako preživeti. Izkušnje s skorumpiranimi strankami so jih naučile, da vse reformne obljube običajno ostanejo zgolj … obljube.

 

Kdor je uspel razviti takšne strategije preživetja in ob tem čuti še ranjeno čast, ta seveda ne more biti pravi naslovnik za bruseljske apele k reformam. Evropski politiki te mentalne prepreke doslej niso znali upoštevati in bi lahko že na podlagi številnih zgledov iz preteklosti vedeli, za kaj gre: tradicionalna družba se bori proti strategiji Zahoda, ta pa za konflikte trmoglavo in po vsej sili išče rešitve.

 

Enako velja za Ruse v vzhodni Ukrajini. Če bi ta država svoje evropske ambicija postavila v zmernejše meje, bi pritisk Moskve verjetno sicer do neke mere popustil, a osnovno nasprotje med željo po samostojnosti dežele in ambicijami hegemona v Moskvi ostaja povsem nespremenjeno.

 

V Iraku je bil zahvaljujoč invaziji zavezniških sil režim Sadama Huseina sicer zrušen, a konflikt med suniti in šiiti, ki ga je diktator desetletja dolgo držal pod pritiskom, se je nato toliko bolj silovito razplamtel in daje danes odlično podlago kaosu, nasilju in brezvladju radikalnih islamistov ISIS.

 

Vsem zunanjim poskusom mirne rešitve navkljub trajajo ti konflikti že desetletja, če ne celo stoletja. Do resnejših notranjih poskusov pa - in to bi Zahod že počasi moralo začeti motiti - niti ne prihaja. Ljudem na teh kriznih območjih gre v prvi vrsti za golo preživetje, torej za to, da so njihove družine zaščitene in da pridobijo po možnosti še nekaj malega materialnih dobrin. Več od tega si ne morejo niti zamišljati, možne rešitve so nesprejemljive iz versko-ideoloških razlogov. Želja po miru vselej ostaja v senci strahu pred kompromisom, ki bi utegnil preveč škodovati lastnim interesom.

 

 

Kdor popusti, izgubi

 

Ne tako majhno število konfliktov ugasne zgolj kot posledica izčrpanosti nasprotujočih si strani, kot utegne postati primer nuklearnega spora z Iranom. Za svoj obstoj boječi se šeriatski režim volje do nadaljnje eskalacije vsaj za zdaj ne kaže več. A konflikt sam po sebi ostaja povsem nerešen, Teheran pa je znova pridobil na času.

 

Z grško krizo vstopa ta vzorec obnašanja tudi v prostor Evropske unije. Z izstopom Grčije ali brez njega si bodo Grki tudi vnaprej vse možnosti puščali odprte; na noben način ne bo prišlo do kakršnihkoli reform, ki bi utegnile raniti njihov ponos.

 

Grški filozofa Platon in Aristotel sta nekoč opisala dva različna zgodovinska modela: ciklično in teološko sliko sveta. Predstava, da se vse enkrat ponovi in pri tem nikoli povsem ne spremeni, temveč se vse skupaj vrti v krogu, še danes ustreza življenjskim izkušnjam ljudi z Vzhoda. Ideja, da se vse dogaja z nekim določenim ciljem, da je napredek neizbežen in da se mu nihče in nič ne sme zoperstaviti - ta ideja pa je medtem postala standard evropske politike - in to prav na temo nadaljnje širitve EU.

 

Heglova priljubljena shema "teza-antiteza-sinteza" vselej zaznamuje pot do politične odločitve. Poenostavljeno rečeno: prepirajta se, kolikor vaju je volja, a potem pridita do dogovora. S svojimi napadi na "lene", torej odločitev nevoljne Grke, sledijo bulvarski mediji razmišljanju svojih bralcev: vsaka zgodba in vsaka diskusija mora enkrat pripeljati do konca, vztrajno zagovarjajo. Ta vrsta razmišljanja pa je razširjena le na evropskem Zahodu. Na Vzhodu je na voljo čas, veliko časa. Po potrebi se vedno da dokupiti še več časa z raznimi izjavami, objavami in obljubami, kot to počnejo grške vlade zadnjih šest let krize.

 

V nasprotju z nemško kanclerko Angelo Merkel so številni predstavniki političnih kast v Berlinu že zdavnaj izgubili potrpljenje. Pozivi k izključitvi Grčije zbujajo iluzijo, da bi bilo z izstopom Grčije krizo mogoče končati. Dejansko pa bi se zavesa spustila le za nekaj trenutkov, zatem bi sledilo novo dejanje grške drame.

 

 

Jernej Šmalc je prevajalec. Živi v Tallinu, Estonija.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,107
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,112
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,063
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,249
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,752
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,133
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 990
08/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 756
09/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,653
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,203