Razkrivamo

Državljan K. odgovarja: Vstajniški ekonomist Marko Golob na TEŠ-evi strehi

Na trilogijo Marka Goloba Moja resnica o TEŠ6 se je odzval Vili Kovačič, ki nadaljuje polemiko o tem problematičnem projektu. Danes objavljamo prvi del njegove anti-trilogije. Na objavo pa čaka tudi prispevek Antona Urankarja, ki je prav tako kritičen do projekta TEŠ6 in ga bomo objavili prihodnji teden. Uredništvo bo veselo, če se boste tudi tokrat v razpravo vključevali spletni komentatorji. Prijazno vas naprošamo, da ostanete še naprej kultivirani in strpni drug do drugega.

28.09.2015 23:56
Piše: Vili Kovačič
Ključne besede:   teš6   marko golob   vili kovačič   polemika

Foto: arhiv Portala PLUS

Sicer pa z Golobovo "resnico" o TEŠ6 ne bi bilo nič narobe, če bi bili podatki, ki nam jih servira, verodostojni in resnični, namesto tega pa so na moč raztegljivi. Golob trdi, da je cena za 1 MW moči za termoelektrarno na premog 1-2 milijona  evrov. Zgornjo mejo 2 milijona evrov si je izmislil, da bi vanjo stlačil TEŠ6, kar je milo rečeno neresno in zavajajoče.

Začnimo s prispodobo: bolje vrabec v roki, kakor Marko Golob na TEŠ-evi strehi. Zakaj tak naslov? Zato, ker je Marko Golob kljub realnosti, ki jo po šestih letih gradnje prinaša TEŠ6, in kljub resnici, ki počasi vendarle prihaja na dan, še vedno eden glavnih propagandistov propadlega projekta. V tem ga prekaša edinole še dr. Peter Novak, nekoč sončni, danes črni Peter slovenske energetike. No, ta dva nista edina. V akademskih krogih – predvsem strojne in rudarske stroke  je še nekaj podobnih, ki pa so zdaj večinoma utihnili. Zato akademike navajam tu le za začetek. Bolj  kot z osebami želim polemizirati s trditvami in stališči. 

 

V apologetski trilogiji Moja resnica o TEŠ6, Marko Golob proglasi TEŠ6 za nujnost; kot sončni mrk, ki mu ni alternative. Obravnava ga kot mistični pojav, ki se mu spričo različnih okoliščin ni bilo moč izogniti, kaj šele, da bi ga ustavili. In kje je tu problem? Problem je Golob sam, ki ne zna ali noče razbrati falsifikata. Kajti njegova kritika alternativne rešitve je ostala enaka kot tista iz PR službe HSE, ki nam je za 6 mesecev odtegnila pravico dostopa do študije, ki je obravnavala posodobitev blokov 4 in 5 kot alternativno varianto namesto TEŠ6.

 

Sicer pa z Golobovo "resnico" o TEŠ6 ne bi bilo nič narobe, če bi bili podatki, ki nam jih servira, verodostojni in resnični, namesto tega pa so na moč raztegljivi. Golob trdi, da je cena za 1 MW moči za termoelektrarno na premog 1-2 milijona  evrov. Zgornjo mejo dveh milijonov evrov si je izmislil, da bi vanjo stlačil TEŠ6, kar je milo rečeno neresno in zavajajoče.

 

Je pa celo ta cena glede na dejansko stanje projekta TEŠ6 še vedno močno prenizka. Ta razpon se bo namreč kmalu povečal na 1-3 milijone evrov za 1 MW moči. Medtem pa so v Neurathu v Nemčiji za povsem enako BAT tehnologijo v termoelektrarni na lignit zgradili 2 bloka po 1100 MW moči, torej 2.200 MW za ceno 2,2 milijardi evrov. Skratka 1 MW = 1 milijon evrov. Ko bo znana končna cena TEŠ6, bo Golobov "cenovni rekord" še bolj očiten, kajti investicija v TEŠ6 ni zaključena, saj je stroškovno v enem delu še vedno odprta in finančno nepokrita. Ko bo znano vse in bo v ceno vključeno vse, pa bo cena že trikratnik referenčnih objektov in se bo povsem približala nekdaj propadlemu realsocialističnemu projektu Energo-Kemijskemu kombinatu, EKK Velenje iz leta 1967. Ta naj bi nas po nekaterih ocenah stal 2,1 milijarde eurov. Toliko za uvod.

 

 

Diskreditacija posodobitve

 

Najbolj markanten del Golobovega apologetskega stališča pa je nedvomno to, da se brez kančka dvoma, kljub očitnim kiksom sklicuje na študijo posodobitve blokov 4 in 5 kontaminirane nemške firme Evonik, ki je študijo izdelala za HSE. Iz "študije" izhaja, da bi nas takšna posodobitev stala reci in piši okroglo pol miljarde evrov. Številka je ravno dovolj visoka, da "prepričljivo" ovrže "pregrešno" misel na posodobitev kot realno izvedljivo opcijo. Rezultatu se ne gre čuditi, če pomislimo, kdo je študijo napisal in kdo jo je naročil. Zato trdim, da bi študijo in izbor izvajalca morala izvesti vlada.

 

Ponavljam - vlada, seveda, če bi si to upala in "smela". To se ni zgodilo, kljub temu, da je študija že na zunaj falsifikat, je povsem neverodostojna in pisana izključno po želji naročnika, tako da na koncu rezultira v fantomskem pol milijardnem znesku. Problem te študije pa se začne že pri naročnikovem projektnem zahtevku. Ampak o tem nekoliko kasneje. Pred tem raje poglejmo kateri in kakšni razlogi - za razliko od Goloba - govorijo za posodobitev.

 

 

Izhodiščni razlogi za posodobitev

 

1. V Termoelektrarno Šoštanj je vgrajena najmodernejša oprema najboljših proizvajalcev iz Nemčije in Švice. Stroka v TEŠ je na visoki ravni in dorasla vsem nalogam, ki jih zahtevajo postopki izgradnje, obratovanja in vzdrževanja.

 

2. Ob izgradnji čistilnih naprav sta bili enoti 4 in 5 v celoti obnovljeni! Večja vlaganja v obnovo zato niso potrebna. Pričakovani življenjski dobi enot 4 in 5 sta vsaj 50 let in se iztečeta leta 2023 in leta 2028. Razpoložljiva moč na premog je tako 610 MW do leta 2023, kar ustreza zmogljivosti rudnika.

 

3. Podaljšanje življenjske dobe zahteva morda zamenjavo do 5 % opreme v območjih najvišjih temperatur, za opremo s pretoki z nižjimi temperaturami pa zadostuje običajno tekoče vzdrževanje.

 

4. Nadomestna enota, kar naj bi TEŠ 6 pravzaprav bila, nima gospodarne možnosti za vključitev pred letom 2023 po ugasnitvi bloka 4. Prihrankov na račun višjega izkoristka in manjših dajatev zaradi izločanja CO2 z enoto 6 namreč ni mogoče doseči zaradi izredno visoke cene enote.

 

5. Sprejemljiva tržna cena za MW je en milijon evrov. Takšna je tudi  v referenčnih enotah v Nemčiji in razvitih državah z uporabo iste BAT tehnologije.

 

6. Enoti 4 in 5 lahko sicer predčasno na silo zaustavimo ali jih postavimo v rezervni status, vendar tega nikjer ne počnejo. Tudi najbogatejši podaljšujejo življenjske dobe svojih enot in izboljšujejo njihove izkoristke. To trditev potrjuje dejstvo, da na primer v Nemčiji podobne enote učinkovito posodabljajo.

 

7. Primer posodobitve enote Farge v Nemčiji (objavljeno v VGB 11/2006) nazorno potrjuje gospodarnost posodobitev starejših enot. Elektrarna Farge z močjo preko 300 MW je začela obratovati leta 1968 in je tako starejša od bloka 4 za 5 let in od bloka 5 za 10 let. S posodobitvami so povečali neto izkoristek z vrednosti 36,5 na 42,3 %, torej za okroglo 6 %. Samo z modernizacijo visokotlačnega, srednjetlačnega in nizkotlačnega dela turbine ter zamenjavo kondenzatorja so povečali izkoristek za 3 %. Podobna posodobitev bi za enoti 4 in 5 dala dodatnih 20 in 30 MW na posamezni blok oziroma skupaj čez 50 MW moči z okvirno ceno 1 milijon evrov za MW.

 

8. Na blokih 4 in 5 enako visok dosežek kot v Fargu zaradi specifičnih dejavnikov (surovina lignit) sicer ni verjeten, je pa možno doseči dovolj dober rezultat (3 do 4 % povečanje), ki bo opravičil vlaganja.

 

 

V spodnji tabeli je ocena investcije za oba bloka - po minimalni in maksimalni varianti. Po minimalni varianti povečanja moči ni, izvede se samo ekološka zaščita, po maksimalni pa se poveča izkoristek in poveča moč za 53 MW.

 

Formula se glasi:  možni povečani izkoristek  /  sedanji izkoristek  X moč enote X cena za 1MW.

 

Poglejmo številke:

 

Minimalna varianta

Vrsta posega

Blok 4

Blok  5

Skupna vrednost

 

De Nox

 

45 mio eur

50 mio eur

95 mio

Povečanje izkoristka

0

0

0

Končna cena investicije

45 mio eur

50 mio eur

95 mio

 

 

Maksimalna – optimalna varianta

 

 

Vrsta postavke

 

Blok 4

Blok 5

S k u p a j

 

Sedanja moč blokov

 

275  MW

345  MW

620 MW

De Nox

 

 

45 mio eur

50 mio eur

95 mio

Povečanje izkoristka - na turbinskem delu   

 

3 %

3 %

3%

Povečanje moči v MW

 

23, 8 MW

28,7 MW

52,5 MW

Nova moč

 

298,8

373,7

672,5 MW

Strošek posodobitve za izračunano povečanje moči

-

24 mio eur

29 mio eur

 53 mio eur

S K U P A J

 

24  mio  +

29 mio

+ 95 mio

=148  mio    

   Eur

 

 

Dodatno, kot kaže praksa v tujini, pa se ob takih posegih poveča izkoristek na regulaciji sistema, optimizirajo se postopki, zmanjšajo se izgube, kar vse bi bil lep izziv za slovensko energetsko stroko.

 

 

Kaj je pokazala "študija", ki je realnost postavila na glavo

 

Izvirni greh oziroma problem te študije je, prvič, sam naročnik – takratni HSE, drugič, izvajalec študije Evonik, in tretjič izhodiščni projektni zahtevek.

 

a) Z Alstomom kontaminiran izvajalec študije je bilo nemško podjetje Evonik, ki v tej zadevi ni moglo biti nepristransko, ker je poslovno povezano z dobaviteljem GTO - glavne tehnološke opreme za TEŠ6, to je s koncernom Alstom. Skratka prišlo je do napačne izbire izvajalca študije – prednost za oceno stroškov bi vsekakor moral imeti dosedanji dobavitelj, to je Siemens, kajti v TEŠ je instalirana njegova oprema, hkrati pa ima že vse parametre delovanja obstoječih blokov. Več o tem je razvidno iz tega članka iz Dnevnika.

 

b) Izhodiščni projektni zahtevek: število obratovalnih ur je bilo po projektnem zahtevku bistveno predimenzionirano, saj je  podaljšanje obratovanja dimenzionirano na 150.000 ur obratovanja, za kar pa ni bilo nobene potrebe. Normalna obratovalna doba bi bila 80.000 ur, to je do izteka amortizacijske dobe blokov 4 in 5 (do leta 2023 in 2028). S tem je  umetno prolongirano obratovanje do leta 2038, kar pa seveda enormno "podraži" posodobitev. Tako v študiji pridejo do končnega zneska 432 milijonov evrov, skupaj s financiranjem ga potem zaokrožujejo na 536 milijonov. Kar seveda pomeni, da je v primerjavi s projektom TEŠ 6 posodobitev predraga opcija.

 

c) Cene elementov zamenjave: število sklopov  in cene posameznih sklopov in delov so visoko pretirane. Cene so za polovico previsoke, o tem smo pridobili mnenje strokovnjaka, ki je dolga leta v tem poslu. Predimenzionirano število zamenjanih sklopov pa je spet pogojeno z isto napako v zahtevku, ki se nanaša na število obratovalnih ur.

 

d) Prekinitev proizvodnje: v primeru posodobitve blokov 4 in 5 je ta ocenjena na 1 leto za vsak blok, kar je močno prenapihnjeno. V Nemčiji je podoben poseg trajal 6 tednov. Zamenjava uparjalnika v jedrski elektrarni traja 8 tednov. Ocenjujemo, da je posodobitev izvedljiva v 8-10 tednih. Poleg tega že sama študija navaja, da se da vse narediti v par zaporednih remontih. Zato je strošek iz tega naslova petkrat precenjen.

 

e) Vzdrževalna dela: v strošek posodobitve (skupaj 90 milijonov evrov) so všteli vsa bodoča vzdrževalna dela (remonte), v projekt TEŠ6 pa ne. To je seveda strokovno nedopustno, za obe opciji bi morali veljati enaki kriteriji oziroma bi jih morali v primeru posodobitve (glede na TEŠ6) izločiti.

 

f) Nadzorni računalniški sistem: zaradi fiktivno prolongiranega obratovanja naj bi se zamenjal tudi kontrolni računalniški sistem in sistem za nadzor, kar pa ob normalnem izteku obratovalne dobe ne bi bilo potrebno. Zato tudi ta strošek ne spada v kalkulacijo stroškov posodobitve.

 

g) Študija je bila šest mesecev javnosti nedostopna, sam sem jo dobil na vpogled – brez pravice fotokopiranja –, kar je poseben, tipično slovenski butalski absurd, šele na pritožbo informacijski pooblaščenki. Tožbo, v kateri sem zahteval fotokopiranje, pa sem na upravnem sodišču izgubil. Slednje navajam samo za liustracijo, kako daleč – celo v "neodvisno sodstvo" sega vpliv naše dobre mafije.

 

 

Skratka, s pristransko študijo in celo z zapiranjem dostopa javnosti do nje, je naročnik, tj. HSE, zlahka izsilil škodljivo odločitev o zavrnitvi posodobitve in nadaljevanju gradnje TEŠ6. Napaka Boruta Pahorja in njegove vlade pa je bila, da sta kljub našim takratnim pozivom, da se izdela nova nepristranska študija, ta poziv preslišali in pristali na vsiljeno "rešitev".

 

 

Saga o TEŠ6 se bo nadaljevala

 

Nadaljevala se bo v realnosti in tudi v knjižni obliki, že v naslednjem krogu polemike pa z novimi zamolčanimi dejstvi, predvsem z zgodbo o premogu, ki je izvirni greh tega projekta – gre namreč za premog, ki ga ni.

 

V tretjem, zadnjem delu, pa bo govora o politik in medijih, ki so k današnjem stanju projekta odločilno pripomogli. Govora bo še o "tretjem, nedokončanem polčasu projekta", ki se skrbno skriva pod plaščem TEŠ6, namreč o t.i. trasi tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja, kar je cestna in nova okoljska nadaljevanka TEŠ6. 

 

Kot vidimo, je primerjava posodobitve obstoječih blokov 4 in 5 s TEŠ6 po resnih profesionalnih kriterijih za TEŠ6 porazna. Kako da si tega ni priznala tudi uradna energetska stroka, pa je že drugo vprašanje. Takrat - to se je dogajalo spomladi in poleti leta 2011 - sem pisal članke z naslovi "Ljudska republika Šaleška dolina", "Kdo vlada, če ne vlada vlada" in "Kdo je gospodar v hiši?" Že iz naslovov se vidi, za kaj in za kakšen problem je šlo.

 

 

Slovenska bolezen - nepriznavanje alternativ

 

Slovenci večinoma alternativ ne priznavamo, še več, zanje nočemo niti slišati. Še posebno takrat ne, ko realno sliko zamegli uradna, močna in bolj ali manj nasilna propaganda. Kritika in drugačni predlogi pa v medijski puščavi ostajajo prepuščeni zgolj v nebo vpijočim posameznikom.

 

Sicer pa TEŠ6 za Slovence ni nič novega, je samo replika slovenske novejše zgodovine, ki jo lahko označimo za zgodovino izvršenih dejstev, nasilja in - kljub materialnemu napredku - zgodovinsko gledano kontinuirano retrogradnega razvoja. To je bila in je še vedno praksa na vseh ključnih področjih, tudi na ekonomskem in okoljskem. Očitno je to posledica povsem porušenih "vrednostnih kriterijev" o tem, kaj je prav in kaj narobe.

 

Na ruševinah tega stanja gradi tudi Marko Golob – leta 2011 zelo pomemben funkcionar AUKN, leta 2013 pa že vstajniški ekonomist, v družbi z radikalnimi anarhističnimi skupinami, danes pa uspešen kapitalist, ki se z vsemi kremplji bori za državno lastništvo. Skratka človek par excellence, človek za vse čase in za vse sisteme. A o tem nekaj več naslednjič.

 

Je pa Marku Golobu vseeno treba priznati, da je eden redkih, ki se je o TEŠ6 ojunačil spregovoriti. Toliko bolj, ker je za laži, ki ne zdržijo testa resnice, treba imeti celo nekaj več poguma kot za  resnico samo, v prid katere govorijo dejstva sama po sebi. To sicer ne pomeni, da so lažnivci junaki, je pa treba priznati, da je bilo "Goloba na TEŠ-evi strehi" vendarle toliko v hlačah, da se je izpostavil spregovoriti. Vsi ostali "vizionarji slovenske energetike" pa so se udobno poskrili v mišje luknje in "filozofsko" obmolknili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
17
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.981
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.073
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.978
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.019
05/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.482
06/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.796
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.470
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.075
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 874
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 919