Razkrivamo

Državljan K. odgovarja: Vstajniški ekonomist Marko Golob na TEŠ-evi strehi

Na trilogijo Marka Goloba Moja resnica o TEŠ6 se je odzval Vili Kovačič, ki nadaljuje polemiko o tem problematičnem projektu. Danes objavljamo prvi del njegove anti-trilogije. Na objavo pa čaka tudi prispevek Antona Urankarja, ki je prav tako kritičen do projekta TEŠ6 in ga bomo objavili prihodnji teden. Uredništvo bo veselo, če se boste tudi tokrat v razpravo vključevali spletni komentatorji. Prijazno vas naprošamo, da ostanete še naprej kultivirani in strpni drug do drugega.

28.09.2015 23:56
Piše: Vili Kovačič
Ključne besede:   teš6   marko golob   vili kovačič   polemika

Foto: arhiv Portala PLUS

Sicer pa z Golobovo "resnico" o TEŠ6 ne bi bilo nič narobe, če bi bili podatki, ki nam jih servira, verodostojni in resnični, namesto tega pa so na moč raztegljivi. Golob trdi, da je cena za 1 MW moči za termoelektrarno na premog 1-2 milijona  evrov. Zgornjo mejo 2 milijona evrov si je izmislil, da bi vanjo stlačil TEŠ6, kar je milo rečeno neresno in zavajajoče.

Začnimo s prispodobo: bolje vrabec v roki, kakor Marko Golob na TEŠ-evi strehi. Zakaj tak naslov? Zato, ker je Marko Golob kljub realnosti, ki jo po šestih letih gradnje prinaša TEŠ6, in kljub resnici, ki počasi vendarle prihaja na dan, še vedno eden glavnih propagandistov propadlega projekta. V tem ga prekaša edinole še dr. Peter Novak, nekoč sončni, danes črni Peter slovenske energetike. No, ta dva nista edina. V akademskih krogih – predvsem strojne in rudarske stroke  je še nekaj podobnih, ki pa so zdaj večinoma utihnili. Zato akademike navajam tu le za začetek. Bolj  kot z osebami želim polemizirati s trditvami in stališči. 

 

V apologetski trilogiji Moja resnica o TEŠ6, Marko Golob proglasi TEŠ6 za nujnost; kot sončni mrk, ki mu ni alternative. Obravnava ga kot mistični pojav, ki se mu spričo različnih okoliščin ni bilo moč izogniti, kaj šele, da bi ga ustavili. In kje je tu problem? Problem je Golob sam, ki ne zna ali noče razbrati falsifikata. Kajti njegova kritika alternativne rešitve je ostala enaka kot tista iz PR službe HSE, ki nam je za 6 mesecev odtegnila pravico dostopa do študije, ki je obravnavala posodobitev blokov 4 in 5 kot alternativno varianto namesto TEŠ6.

 

Sicer pa z Golobovo "resnico" o TEŠ6 ne bi bilo nič narobe, če bi bili podatki, ki nam jih servira, verodostojni in resnični, namesto tega pa so na moč raztegljivi. Golob trdi, da je cena za 1 MW moči za termoelektrarno na premog 1-2 milijona  evrov. Zgornjo mejo dveh milijonov evrov si je izmislil, da bi vanjo stlačil TEŠ6, kar je milo rečeno neresno in zavajajoče.

 

Je pa celo ta cena glede na dejansko stanje projekta TEŠ6 še vedno močno prenizka. Ta razpon se bo namreč kmalu povečal na 1-3 milijone evrov za 1 MW moči. Medtem pa so v Neurathu v Nemčiji za povsem enako BAT tehnologijo v termoelektrarni na lignit zgradili 2 bloka po 1100 MW moči, torej 2.200 MW za ceno 2,2 milijardi evrov. Skratka 1 MW = 1 milijon evrov. Ko bo znana končna cena TEŠ6, bo Golobov "cenovni rekord" še bolj očiten, kajti investicija v TEŠ6 ni zaključena, saj je stroškovno v enem delu še vedno odprta in finančno nepokrita. Ko bo znano vse in bo v ceno vključeno vse, pa bo cena že trikratnik referenčnih objektov in se bo povsem približala nekdaj propadlemu realsocialističnemu projektu Energo-Kemijskemu kombinatu, EKK Velenje iz leta 1967. Ta naj bi nas po nekaterih ocenah stal 2,1 milijarde eurov. Toliko za uvod.

 

 

Diskreditacija posodobitve

 

Najbolj markanten del Golobovega apologetskega stališča pa je nedvomno to, da se brez kančka dvoma, kljub očitnim kiksom sklicuje na študijo posodobitve blokov 4 in 5 kontaminirane nemške firme Evonik, ki je študijo izdelala za HSE. Iz "študije" izhaja, da bi nas takšna posodobitev stala reci in piši okroglo pol miljarde evrov. Številka je ravno dovolj visoka, da "prepričljivo" ovrže "pregrešno" misel na posodobitev kot realno izvedljivo opcijo. Rezultatu se ne gre čuditi, če pomislimo, kdo je študijo napisal in kdo jo je naročil. Zato trdim, da bi študijo in izbor izvajalca morala izvesti vlada.

 

Ponavljam - vlada, seveda, če bi si to upala in "smela". To se ni zgodilo, kljub temu, da je študija že na zunaj falsifikat, je povsem neverodostojna in pisana izključno po želji naročnika, tako da na koncu rezultira v fantomskem pol milijardnem znesku. Problem te študije pa se začne že pri naročnikovem projektnem zahtevku. Ampak o tem nekoliko kasneje. Pred tem raje poglejmo kateri in kakšni razlogi - za razliko od Goloba - govorijo za posodobitev.

 

 

Izhodiščni razlogi za posodobitev

 

1. V Termoelektrarno Šoštanj je vgrajena najmodernejša oprema najboljših proizvajalcev iz Nemčije in Švice. Stroka v TEŠ je na visoki ravni in dorasla vsem nalogam, ki jih zahtevajo postopki izgradnje, obratovanja in vzdrževanja.

 

2. Ob izgradnji čistilnih naprav sta bili enoti 4 in 5 v celoti obnovljeni! Večja vlaganja v obnovo zato niso potrebna. Pričakovani življenjski dobi enot 4 in 5 sta vsaj 50 let in se iztečeta leta 2023 in leta 2028. Razpoložljiva moč na premog je tako 610 MW do leta 2023, kar ustreza zmogljivosti rudnika.

 

3. Podaljšanje življenjske dobe zahteva morda zamenjavo do 5 % opreme v območjih najvišjih temperatur, za opremo s pretoki z nižjimi temperaturami pa zadostuje običajno tekoče vzdrževanje.

 

4. Nadomestna enota, kar naj bi TEŠ 6 pravzaprav bila, nima gospodarne možnosti za vključitev pred letom 2023 po ugasnitvi bloka 4. Prihrankov na račun višjega izkoristka in manjših dajatev zaradi izločanja CO2 z enoto 6 namreč ni mogoče doseči zaradi izredno visoke cene enote.

 

5. Sprejemljiva tržna cena za MW je en milijon evrov. Takšna je tudi  v referenčnih enotah v Nemčiji in razvitih državah z uporabo iste BAT tehnologije.

 

6. Enoti 4 in 5 lahko sicer predčasno na silo zaustavimo ali jih postavimo v rezervni status, vendar tega nikjer ne počnejo. Tudi najbogatejši podaljšujejo življenjske dobe svojih enot in izboljšujejo njihove izkoristke. To trditev potrjuje dejstvo, da na primer v Nemčiji podobne enote učinkovito posodabljajo.

 

7. Primer posodobitve enote Farge v Nemčiji (objavljeno v VGB 11/2006) nazorno potrjuje gospodarnost posodobitev starejših enot. Elektrarna Farge z močjo preko 300 MW je začela obratovati leta 1968 in je tako starejša od bloka 4 za 5 let in od bloka 5 za 10 let. S posodobitvami so povečali neto izkoristek z vrednosti 36,5 na 42,3 %, torej za okroglo 6 %. Samo z modernizacijo visokotlačnega, srednjetlačnega in nizkotlačnega dela turbine ter zamenjavo kondenzatorja so povečali izkoristek za 3 %. Podobna posodobitev bi za enoti 4 in 5 dala dodatnih 20 in 30 MW na posamezni blok oziroma skupaj čez 50 MW moči z okvirno ceno 1 milijon evrov za MW.

 

8. Na blokih 4 in 5 enako visok dosežek kot v Fargu zaradi specifičnih dejavnikov (surovina lignit) sicer ni verjeten, je pa možno doseči dovolj dober rezultat (3 do 4 % povečanje), ki bo opravičil vlaganja.

 

 

V spodnji tabeli je ocena investcije za oba bloka - po minimalni in maksimalni varianti. Po minimalni varianti povečanja moči ni, izvede se samo ekološka zaščita, po maksimalni pa se poveča izkoristek in poveča moč za 53 MW.

 

Formula se glasi:  možni povečani izkoristek  /  sedanji izkoristek  X moč enote X cena za 1MW.

 

Poglejmo številke:

 

Minimalna varianta

Vrsta posega

Blok 4

Blok  5

Skupna vrednost

 

De Nox

 

45 mio eur

50 mio eur

95 mio

Povečanje izkoristka

0

0

0

Končna cena investicije

45 mio eur

50 mio eur

95 mio

 

 

Maksimalna – optimalna varianta

 

 

Vrsta postavke

 

Blok 4

Blok 5

S k u p a j

 

Sedanja moč blokov

 

275  MW

345  MW

620 MW

De Nox

 

 

45 mio eur

50 mio eur

95 mio

Povečanje izkoristka - na turbinskem delu   

 

3 %

3 %

3%

Povečanje moči v MW

 

23, 8 MW

28,7 MW

52,5 MW

Nova moč

 

298,8

373,7

672,5 MW

Strošek posodobitve za izračunano povečanje moči

-

24 mio eur

29 mio eur

 53 mio eur

S K U P A J

 

24  mio  +

29 mio

+ 95 mio

=148  mio    

   Eur

 

 

Dodatno, kot kaže praksa v tujini, pa se ob takih posegih poveča izkoristek na regulaciji sistema, optimizirajo se postopki, zmanjšajo se izgube, kar vse bi bil lep izziv za slovensko energetsko stroko.

 

 

Kaj je pokazala "študija", ki je realnost postavila na glavo

 

Izvirni greh oziroma problem te študije je, prvič, sam naročnik – takratni HSE, drugič, izvajalec študije Evonik, in tretjič izhodiščni projektni zahtevek.

 

a) Z Alstomom kontaminiran izvajalec študije je bilo nemško podjetje Evonik, ki v tej zadevi ni moglo biti nepristransko, ker je poslovno povezano z dobaviteljem GTO - glavne tehnološke opreme za TEŠ6, to je s koncernom Alstom. Skratka prišlo je do napačne izbire izvajalca študije – prednost za oceno stroškov bi vsekakor moral imeti dosedanji dobavitelj, to je Siemens, kajti v TEŠ je instalirana njegova oprema, hkrati pa ima že vse parametre delovanja obstoječih blokov. Več o tem je razvidno iz tega članka iz Dnevnika.

 

b) Izhodiščni projektni zahtevek: število obratovalnih ur je bilo po projektnem zahtevku bistveno predimenzionirano, saj je  podaljšanje obratovanja dimenzionirano na 150.000 ur obratovanja, za kar pa ni bilo nobene potrebe. Normalna obratovalna doba bi bila 80.000 ur, to je do izteka amortizacijske dobe blokov 4 in 5 (do leta 2023 in 2028). S tem je  umetno prolongirano obratovanje do leta 2038, kar pa seveda enormno "podraži" posodobitev. Tako v študiji pridejo do končnega zneska 432 milijonov evrov, skupaj s financiranjem ga potem zaokrožujejo na 536 milijonov. Kar seveda pomeni, da je v primerjavi s projektom TEŠ 6 posodobitev predraga opcija.

 

c) Cene elementov zamenjave: število sklopov  in cene posameznih sklopov in delov so visoko pretirane. Cene so za polovico previsoke, o tem smo pridobili mnenje strokovnjaka, ki je dolga leta v tem poslu. Predimenzionirano število zamenjanih sklopov pa je spet pogojeno z isto napako v zahtevku, ki se nanaša na število obratovalnih ur.

 

d) Prekinitev proizvodnje: v primeru posodobitve blokov 4 in 5 je ta ocenjena na 1 leto za vsak blok, kar je močno prenapihnjeno. V Nemčiji je podoben poseg trajal 6 tednov. Zamenjava uparjalnika v jedrski elektrarni traja 8 tednov. Ocenjujemo, da je posodobitev izvedljiva v 8-10 tednih. Poleg tega že sama študija navaja, da se da vse narediti v par zaporednih remontih. Zato je strošek iz tega naslova petkrat precenjen.

 

e) Vzdrževalna dela: v strošek posodobitve (skupaj 90 milijonov evrov) so všteli vsa bodoča vzdrževalna dela (remonte), v projekt TEŠ6 pa ne. To je seveda strokovno nedopustno, za obe opciji bi morali veljati enaki kriteriji oziroma bi jih morali v primeru posodobitve (glede na TEŠ6) izločiti.

 

f) Nadzorni računalniški sistem: zaradi fiktivno prolongiranega obratovanja naj bi se zamenjal tudi kontrolni računalniški sistem in sistem za nadzor, kar pa ob normalnem izteku obratovalne dobe ne bi bilo potrebno. Zato tudi ta strošek ne spada v kalkulacijo stroškov posodobitve.

 

g) Študija je bila šest mesecev javnosti nedostopna, sam sem jo dobil na vpogled – brez pravice fotokopiranja –, kar je poseben, tipično slovenski butalski absurd, šele na pritožbo informacijski pooblaščenki. Tožbo, v kateri sem zahteval fotokopiranje, pa sem na upravnem sodišču izgubil. Slednje navajam samo za liustracijo, kako daleč – celo v "neodvisno sodstvo" sega vpliv naše dobre mafije.

 

 

Skratka, s pristransko študijo in celo z zapiranjem dostopa javnosti do nje, je naročnik, tj. HSE, zlahka izsilil škodljivo odločitev o zavrnitvi posodobitve in nadaljevanju gradnje TEŠ6. Napaka Boruta Pahorja in njegove vlade pa je bila, da sta kljub našim takratnim pozivom, da se izdela nova nepristranska študija, ta poziv preslišali in pristali na vsiljeno "rešitev".

 

 

Saga o TEŠ6 se bo nadaljevala

 

Nadaljevala se bo v realnosti in tudi v knjižni obliki, že v naslednjem krogu polemike pa z novimi zamolčanimi dejstvi, predvsem z zgodbo o premogu, ki je izvirni greh tega projekta – gre namreč za premog, ki ga ni.

 

V tretjem, zadnjem delu, pa bo govora o politik in medijih, ki so k današnjem stanju projekta odločilno pripomogli. Govora bo še o "tretjem, nedokončanem polčasu projekta", ki se skrbno skriva pod plaščem TEŠ6, namreč o t.i. trasi tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja, kar je cestna in nova okoljska nadaljevanka TEŠ6. 

 

Kot vidimo, je primerjava posodobitve obstoječih blokov 4 in 5 s TEŠ6 po resnih profesionalnih kriterijih za TEŠ6 porazna. Kako da si tega ni priznala tudi uradna energetska stroka, pa je že drugo vprašanje. Takrat - to se je dogajalo spomladi in poleti leta 2011 - sem pisal članke z naslovi "Ljudska republika Šaleška dolina", "Kdo vlada, če ne vlada vlada" in "Kdo je gospodar v hiši?" Že iz naslovov se vidi, za kaj in za kakšen problem je šlo.

 

 

Slovenska bolezen - nepriznavanje alternativ

 

Slovenci večinoma alternativ ne priznavamo, še več, zanje nočemo niti slišati. Še posebno takrat ne, ko realno sliko zamegli uradna, močna in bolj ali manj nasilna propaganda. Kritika in drugačni predlogi pa v medijski puščavi ostajajo prepuščeni zgolj v nebo vpijočim posameznikom.

 

Sicer pa TEŠ6 za Slovence ni nič novega, je samo replika slovenske novejše zgodovine, ki jo lahko označimo za zgodovino izvršenih dejstev, nasilja in - kljub materialnemu napredku - zgodovinsko gledano kontinuirano retrogradnega razvoja. To je bila in je še vedno praksa na vseh ključnih področjih, tudi na ekonomskem in okoljskem. Očitno je to posledica povsem porušenih "vrednostnih kriterijev" o tem, kaj je prav in kaj narobe.

 

Na ruševinah tega stanja gradi tudi Marko Golob – leta 2011 zelo pomemben funkcionar AUKN, leta 2013 pa že vstajniški ekonomist, v družbi z radikalnimi anarhističnimi skupinami, danes pa uspešen kapitalist, ki se z vsemi kremplji bori za državno lastništvo. Skratka človek par excellence, človek za vse čase in za vse sisteme. A o tem nekaj več naslednjič.

 

Je pa Marku Golobu vseeno treba priznati, da je eden redkih, ki se je o TEŠ6 ojunačil spregovoriti. Toliko bolj, ker je za laži, ki ne zdržijo testa resnice, treba imeti celo nekaj več poguma kot za  resnico samo, v prid katere govorijo dejstva sama po sebi. To sicer ne pomeni, da so lažnivci junaki, je pa treba priznati, da je bilo "Goloba na TEŠ-evi strehi" vendarle toliko v hlačah, da se je izpostavil spregovoriti. Vsi ostali "vizionarji slovenske energetike" pa so se udobno poskrili v mišje luknje in "filozofsko" obmolknili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.634
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.448
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.224
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.117
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.313
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.146
07/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.095
08/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.936
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.243
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 879