Razkrivamo

Uredniški profil: Torbjörn Mansson, prva in prava tarča lova na čarovnice iz slabe banke

Obglavljenje vodstva Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je le vprašanje časa. Najprej bo padel Lars Nyberg, potem pa glavni izvršni direktor Torbjorn Mansson. V ozadju je namreč preveč konkretnih interesov, ki se tičejo denarja, moči in vpliva na slovensko politiko in ekonomijo.

02.10.2015 23:25
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   dutb   mansson   mramor   nyberg   kapital   paradržava

Foto: www.mediaspeed.net

Če bo Mramorju uspelo obglaviti celotno vodstvo slabe banke, pri tem pa razen demagogije o previsokih plačah ne bo mogel ponuditi kakšnih konkretnih in krivdnih razlogov za kadrovsko čistko, bo na mednarodnih finančnih trgih podoba Slovenije še bolj mizerna. No, nekako v kontekstu tistega nesrečnega poročila o svetovnem indeksu ekonomske svobode, ki nas postavlja ob bok Nigeriji...

Počasi, a zanesljivo se žaga veja, na kateri sedi vodstvo t.i. slabe banke, v katerem je več tujcev, njihove menda nesramno visoke plače pa zadnje dni burijo javnost, medije in predvsem populistične politike t.i. levice. Tudi vlada ni ostala ravnodušna ob "razkritjih" o relativno visokih plačah funkcionarjev DUTB, pri čemer je svojevrstna komedija tudi glede bruto in neto zneskov, med katerimi je zaradi visokih davkov seveda občutna razlika, ki hitro preseže 60 odstotkov.

 

Zdi se, da bo najprej zapečatena usoda predsednika upravnega odbora slabe banke in njenega neizvršnega dirketorja Larsa Nyberga, za katerega je finančni minister Dušan Mramor potarnal, da je kot minister izgubil zaupanje vanj. Poleg tega naj bi ga Nyberg tudi zavajal:

 

"Zamolčano mi je bilo plačilo za nazaj. Na podlagi teh dogodkov bom skupščini DUTB predlagal, da se predsednik upravnega odbora razreši. To ni vprašanje višine prejemkov niti kvalitete dela, ampak vprašanje zaupanja."

 

Po oceni poznavalcev bo Nyberg samo prva domina, dejanska tarča napovedane čistke v slabi banki, kjer so plače brez dvoma zgolj populistično dobro premišljen izgovor, pa je "Šved brez kravate", se pravi Torbjörn Månsson, izvršni direktor slabe banke in njen glavni operativec, ki je prišel v Ljubljano leta 2013, da bi sodeloval pri projektu tedanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki ga je potem podedoval in posvojil tudi njegov naslednik Uroš Čufer.

 

 

Slaba banka je bila ustanovljena marca 2013 kot delniška družba v lasti države, namenjena prestrukturiranju državnih bank, ki so se znašle v likvidnostnih težavah. Po trimilijardni bančni dokapitalizaciji se je velik del bančnih terjatev prenesel na DUTB, ki je tako postala lastnica več sto slovenskih podjetij, blagovnih znamk in nepremičnin. Brez slabe banke, trdijo nekateri, dokapitalizacija bank ne bi uspela, poleg tega je njena ustanovitev postopoma znižala obrestne mere za naš državni dolg.

 

Vse to pa pomeni samo nekaj: takšna koncentracija kapitalske moči daje Torbjörnu Månssonu kot glavnemu izvršnemu direktorju slabe banke odločilen vpliv na bodoči ekonomski in lastniški zemljevid Slovenije. Nominalna vrednost premoženja DUTB je namreč več milijard evrov. Skušnjave so torej velike.

 

Preden je prišel v Ljubljano, je Månsson dvajset let delal za mednarodno svetovalno podjetje Bain & Company, ki je strateški partner Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) v Davosu. Kljub dolgoletnemu gibanju v relativno strogem, včasih celo zategnjenem poslovnem okolju deluje za severnjaka neobičajno sproščeno, nerad nosi kravato (pravi, da se brez nje počuti bolje). Morda je to povezano z njegovim življenjskim slogom, ki ga predstavljajo tenis, strast do potapljanja v idiličnih tropskih krajih, majhna jadrnica, zasidrana pred družinsko leseno hišo na otoku Kanan pred Stockholmom, lov in psi. Je poročen s Kadi in ima 19-letno hčerko Liso.

 

Kariero je začel v švedski izpostavi multinacionalke McKinsey. Je specialist za svetovanje pri upravljanju premoženja, strateško načrtovanje in investicije, doslej pa se je ukvarjal tudi s prestrukturiranjem in optimizacijo poslovanja. V njegovi uradni biografiji med drugim piše, da je doslej deloval v tridesetih državah sveta, k nam pa je prišel na povabilo rojaka Larsa Nyberga, predsednika upravnega odbora slabe banke.

 

Za pomoč pri svetovanju se je namreč upravni odbor DUTB obrnil na skandinavsko družbo Quartz+Co, v kateri je bil zaposlen in partner tudi Månsson, ki se je malo pred tem po 18 letih poslovil od Bain & Co., ker naj bi se naveličal svetovanja in ker je potreboval spremembe (denar ni bil faktor, saj so svetovalci te ameriške družbe bolje plačani od državnih uslužbencev, predsednikov vlad ali ministrov). Naključje ali ne, Nyberga je zanimalo, ali bi bil njegov rojak pripravljen pomagati DUTB. Ker je bil Månsson po lastnih besedah tedaj "prost", je sprejel položaj izvršnega direktorja slabe banke. Prve tri mesece naj bi delal celo brezplačno, kar bo kasneje utemeljeval s tem, da je bila slaba banka zanj izziv in da je hotel narediti nekaj dobrega.

 

Månsson je svoj prvi angažma v DUTB končal relativno hitro, kajti zaradi konflikta interesov je moral odstopiti (kasneje je v Quartz+Co prodal delež in izstopil kot partner). Problem je namreč nastal, ker je DUTB za zunanje svetovanje v višini 2,5 milijona najela ravno družbo Quartz+Co, Månsson pa je bil vsaj formalno eden njenih partnerjev. Interna revizija, ki jo je izvedla pravna pisarna Jadek in Pensa, je sicer pokazala, da niso bile podane okoliščine, ki bi kazale na nasprotje interesov, vseeno pa je takšen poslovni odnos kljub ugotovitvam revizije vsaj moralno sporen, še zlasti če imamo pred očmi osnovna načela delovanja DUTB, med katerimi sta tudi previdnost in preglednost.

 

Na začetku tega leta je Månsson za Bloomberg povedal, da od vlade Mira Cerarja pričakuje, da bo podaljšala delovanje 'slabe banke' do leta 2024. Za Finance pa je dejal, da če se bodo okoliščine spremenile in ne bo mogel dobro opravljati svojega dela, bo morda odšel sam. Med vrsticami je povedal, da dosedanje negativno, pristransko medijsko poročanje o DUTB ni naključje, saj gre za posreden pritisk nanj - in nobena skrivnost ni, da ga določen del politike hoče ustaviti.

 

Če je višina plače res ključni razlog za Mramorjev "bojni pohod" na slabo banke, potem bi od neodvisnih medijev, ki populistično 'pumpajo' javnost s temi številkami, lahko pričakovali, da se bodo poglobili tudi v nekatera druga, bistveno bolj intrigantna vprašanja - denimo kdo vse so ljudje, ki sodelujejo s slabo banko, pa niti slučajno niso (bili) tako medijsko izpostavljeni kot Månsson. Recimo aretirani David Vidrih, sicer član družine Vidrih, lastnice družbe Givo, ki je po oceni kriminalistov nepremičnine ocenil slabše, če je od kupca za to dobil podkupnino, s čemer je oškodoval slabo banko in posledično državo. Združenje sodnih cenilcev pa je opozorilo, da Vidrih poleg tega sploh ni imel njihove licence, kar pomeni, da je bil le nepremičninski posrednik in je za DUTB nepooblaščeno opravljal tudi storitve, ki jih ne bi smel (Resno vprašanje za Månssona in njegovo ekipo, za katero pravi, da je najboljša v Sloveniji: kako to, da so cenitev nepremičnin zaupali človeku, ki za to sploh ni imel uradne licence?!)

 

Drugo človek, ki vzbuja sume, je Janne Harjunpää, projektni menedžer na slabi banki, ki je lastnik mednarodne svetovalne firme Hansahendelshaus s sedežem v zakotnem kraju Wollerau v švicarskem kantonu Schwyz, znanem po nizkih davkih in blizu avtoceste, ki povezuje Liechtenstein in Zürich. Za razliko od umirjenega in uglajenega Månssona je Janne Harjunpää, njegova desna roka, pravi kavboj, ki se po besedah naših virov v Sloveniji obnaša tako, kot da bi bil še vedno v Ukrajni. Je v vseh pogledih nemogoč, poln samega sebe in škoduje ugledu slabe banke.

 

Zagotovo si je Anders Torbjörn Ingemar Månssen v Sloveniji že zaradi narave svojega dela pridobil nekaj zelo vplivnih nasprotnikov, ki iščejo priložnosti, da bi se ga znebili oziroma ga medijsko čim bolj očrnili. Že doslej so ob pomoči dobršnega dela dominantnih medijev večkrat izpostavljali predvsem vprašanji plač na DUTB in sklepanje pogodb z zunanjimi svetovalci, pri čemer se je tokrat zgodba s plačami sicer ponovila, vendar je eskalirala do dramatičnih razsežnosti, ki spominjajo na lov na čarovnice.

 

Če bo Mramorju uspelo obglaviti celotno vodstvo slabe banke, pri tem pa razen demagogije o previsokih plačah ne bo mogel ponuditi kakšnih konkretnih in krivdnih razlogov za kadrovsko čistko, bo na mednarodnih finančnih trgih podoba Slovenije še bolj mizerna. No, nekako v kontekstu tistega nesrečnega poročila o svetovnem indeksu ekonomske svobode, ki nas postavlja ob bok Nigeriji...

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.925
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.716
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.241
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.392
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 896
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 872
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961
10/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 443