Razkrivamo

Trnova je pot do najboljše kandidature za evropskega sodnika za človekove pravice

Vlada naj bi v četrtek obravnavala kandidature za novega evropskega sodnika za človekove pravice iz Slovenije, saj konec meseca Boštjanu M. Zupančiču poteče mandat, Slovenija pa mora v Strasbourg poslati tri kandidature, o katerih bo z absolutno večino glasov odločil državni zbor. Bo odločanje enkrat za spremembo strokovno in ne politično ali celo ideološko?

05.10.2015 21:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   esčp   strasbourg   sodni svet   klemen jaklič   nina betetto   miodrag đorđević   marko bošnjak

Foto: arhiv Portala PLUS

Idealnih kandidatov v dvomilijonski državi vsekakor ni na pretek in po oceni poznavalcev so v "prvi kategoriji" spričo svojih mednarodnih izkušenj Boštjan M. Zupančič, Marko Ilešič, Verica Trstenjak in Klemen Jaklič. Toda prvi trije zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo kandidirati, medtem ko je Sodni svet Klemnu Jakliču izbral zelo premišljeno in skrbno pripravljeno konkurenco, ki bi utegnila precej zaplesti njegovo sicer brezmadežno kandidaturo.

Odločanje o bodočem evropskem sodniku za človekove pravice iz Slovenije ne bo prav nič rutinsko, saj obstaja velika verjetnost, da ne bodo pretehtali strokovni, ampak politični ali celo ideološki kriteriji. Tokrat namreč poteka finale že tretjega razpisa letos, saj sta prejšnja dva propadla zaradi procesnih razlogov, kar kaže na dvoje: da je šlo doslej tudi za "kuhinjo", s pomočjo katere so nekateri preveč ambiciozni državni uradniki in uradnice poskušali izigrati stroga pravila igre, hkrati pa prerivanje tolikšnega števila kandidatov (med katerimi so tudi takšni, ki vzbujajo nasmeške) dokazuje, da gre za presneto zaželeno funkcijo. Nekateri mediji so zato brž izpostavili višino plače, kar naj bi bilo za Janeze in Micke dovolj velik argument, da zamahne z roko in reče, da je zanj povsem vseeno, kdo bo na koncu izvoljen.

 

Za Slovenijo nič novega, boste dejali. Prejšnji razpis za Strasbourg pred osmimi leti je bil kar osemkrat ponovljen. Še en dokaz popolne degradacije sodstva v državi, ki je glede na število prebivalcev prva po številu dosojenih kršitev človekovih pravic med članicami Sveta Evrope? Brez kakršnega koli sarkazma, gre za gola dejstva: zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do poštenega sojenja je naša država v oslovski klopi Evropskega sodišča za človekove pravice in sodi v isto kategorijo kot Putinova Rusija.

 

A če domače sodstvo že dolgo ne uživa nobenega ugleda več - in za to nosijo svoj del odgovornosti tudi sodniki, tožilci in odvetniki -, potem to ne velja za Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Zaradi tega glasovanje o bodočem sodniku iz Slovenije ne bo nepomembno, saj ne gre za obskurnega birokrata v Bruslju, ampak za sodnika naddržavnega sodišča, čigar prisotojnost se razteza od Atlantika za Zahodu, do Tihega oceana na ruskem Daljnem vzhodu.

 

Idealnih kandidatov v dvomilijonski državi vsekakor ni na pretek in po oceni poznavalcev so v "prvi kategoriji" spričo svojih mednarodnih izkušenj Boštjan M. Zupančič, Marko Ilešič, Verica Trstenjak in Klemen Jaklič. Toda prvi trije zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo kandidirati, medtem ko je Sodni svet Klemnu Jakliču izbral zelo premišljeno in skrbno pripravljeno konkurenco, ki bi utegnila precej zaplesti njegovo sicer brezmadežno kandidaturo.

 

 

Klemen Jaklič, dvojni doktor pravnih znanosti (Foto: Mediaspeed)

 

Poleg Jakliča bodo namreč iz petnajsterice kandidatov najverjetnejši uradni kandidati za sodnika še Nina Betetto, Miodrag Đorđević in Marko Bošnjak, torej podpredsednica vrhovnega sodnišča, njen nekdanji soprog in prav tako vrhovni sodnik ter odvetnik znane grosupeljske odvetniške pisarne Čeferin. Nina Betetto je specializirana za civilno pravo, Miodrag Đorđević za gospodarsko, medtem ko se je Marko Bošnjak ukvarja s kazenskim pravom (včasih je bil sodelavec Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, kjer sta že petdeset let alfa in omega nekdanja neuspešna kandidatka za evropsko sodnico Alenka Šelih in večni Ljubo Bavcon).

 

 

Miodrag Đorđević (Foto: Žurnal24)

 

Po strokovni plati je Bošnjak nedvomno "močnejši" od nekdanjih zakoncev, katerih sočasna kandidatura je v pravosodnih krogih vzbudila precej pozornosti, čeprav bolj po zaslugi vrhovne sodnice Betetto, ki je kot desna roka predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše hočeš nočeš soodgovorna za fiasko v primeru Patria, po nekaterih informacijah pa naj bi se precej "nerodno obnašala" tudi v zadevi nevrokirurga Vinka Dolenca pred vrhovnim sodiščem.

 

 

Nina Betetto in Branko Masleša (Foto: Mediaspeed)

 

Dvojni doktor pravnih znanosti (Harvard in Oxford) Klemen Jaklič ne bi smel imeti težav s svojimi strokovnimi referencami ali priporočili; nenazadnje so njegovo kandidaturo podprli tudi ugledni profesorji obeh prestižnih univerz, ki so predsedniku republike Borutu Pahorju napisali pismo, v katerem se o Jakliču izražajo zgolj v presežnikih (objavljamo faksimile slovenskega prevoda tega pisma):

 

 

 

 

Profesorji, ki so se s pismom podpore obrnili na Pahorja, so brez dvoma velike avtoritete v svetovni akademski sferi; Paul Craig je starosta oxfordske univerze in se ponaša z nazivom "Oxford Don". Pravijo, da je največji strokovnjak na svetu za evropsko pravo in evropske institucije, sicer pa je član angleške Kraljeve akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig in predavatelj na vodilnih univerzah v Evropi in Združenih državah.

 

Nič manj eminenten ni Frank Michelman, član Ameriške akademije znanosti in umetnosti, ki velja za starosto harvardske univerze in sodi med vodilne svetovne teoretike ustavnega, primerjalnega ustavnega prava in prava človekovih pravic. S harvardske Kennedy School of Government pa prihaja profesor Mathias Risse, strokovnjak za področje globalne pravičnosti in človekovih pravic.

 

Vsi trije profesorji so takšne avtoritete na svojih področjih, da bi morala njihova moralna podpora enemu od štirih kandidatov nekaj pomeniti, pa zagotovo ne v negativnem smislu. V normalni državi in družbi ne, glede Slovenije pa ne moremo biti povsem prepričani. Pri glasovanju o treh kandidatih, ki jih bo državni zbor "poslal" v Strasbourg, namreč ne bo šlo za spopad akademskih referenc, mednarodne uveljavljenosti, izkušenj, števila strokovnih člankov ali znanstvenih monografij, temveč za povsem navadno, v marsičem primitivno politično odločanje, kjer presenečenja niso izključena. Slovenska družba namreč še vedno ni sposobna odločati na podlagi meritokratskih načel, ampak se vedno znova zateka k prototipu vaške demokracije, kjer se odloča na podlagi primitivne, predmoderne delitve na "naše" in "vaše".

 

V generacijskem smislu, če v naši "upokojenski" družbi sploh lahko govorimo o upanju za mlajše generacije, sta Jaklič in Bošnjak predstavnika prav tiste generacije, ki je bila doslej najbolj zapostavljena. A ker bo glasovanje na koncu politično, je glede na pisano vladno koalicijo pričakovati, da se bo odločanje polariziralo do te mere, da bosta Betetto in Đorđević kot del starega sodnega establishmenta, ki varuje svoje interese in skrbi za ohranjanje statusa quo, privilegirana in deležna večje podpore kot pa Bošnjak in Jaklič, ki sta vseeno predstavnika neke nove, strokovno bolj podkovane in mednarodno neprimerno bolj razgledane generacije.

 

Sploh to velja za Jakliča, ki je trenutno edini Slovenec, ki predava na Harvardu, njegove izkušnje z mednarodnih akademskih in pravosodnih institucij (Beneška komisija) pa so brez dvoma impresivne. Med drugim je tudi edini slovenski avtor v zgodovini, ki je izdal knjigo (Constitutional Pluralism in the EU) pri prestižni Oxford University Press.

 

 

Marko Bošnjak, odvetniška družba Čeferin (Foto: Mediaspeed)

 

Jakliču lahko pod noge vržejo polena samo politiki, se pravi poslanci državnega zbora, ki bodo glasovali o kandidatih iz Slovenije. Ker mu v 21. stoletju ne morejo očitati, da verjame v Boga, in ker je njegova kandidatura v strokovnem smislu občutno izstopajoča, je lahko edini "argument" proti njemu politične narave: in sicer ta, da je Jaklič lani večkrat zelo odkrito kritiziral slovensko sodstvo zaradi zadeve Patria in mu očital kršenje človekovih pravic (resnici na ljubo je bil do tega razvpitega primera kritičen tudi njegov kolega Marko Bošnjak). Kljub temu, da je bila sodba na ustavnem sodišču kasneje razveljavljena - kar pomeni, da so bili Jakličevi očitki utemeljeni -, je za slovenski politični determinizem nepredstavljivo, da bi nekoga, ki je kritiziral sodstvo, zdaj pošiljali za sodnika v Strasbourg.

 

In prav ta ideološka zacementiranost, ki jo prepozna vsak, ki je kdaj v življenju vsaj za nekaj časa pobegnil iz Slovenije, utegne Jakliču delati probleme, če predlagatelji (oziroma predsednik republike) ne bodo posebej poudarili - in pred poslanci državnega zbora (vajenimi strankarske discipline in glasovanja po navodilih šefov, ne pa po svoji vesti, h čemer jih tako ali tako zavezuje tudi ustava!) bi bilo to več kot dobrodošlo, da gre pri izbiranju slovenskih kandidatov za evropskega sodnika za človekove pravice v Strasbourgu za izključno strokovno vprašanje in da bi bilo v tem primeru politično mešetarjenje nekaj zelo zelo sprevrženega.

 

V tem pogledu bo končna odločitev parlamenta, v katerem bo breme odgovornosti vsekakor na strani koalicijskih strank, lakmusov papir slovenske normalnosti...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,692
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,164
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,141
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,138
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,432
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,783
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,454
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,171
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,889
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,231