Razkrivamo

Trnova je pot do najboljše kandidature za evropskega sodnika za človekove pravice

Vlada naj bi v četrtek obravnavala kandidature za novega evropskega sodnika za človekove pravice iz Slovenije, saj konec meseca Boštjanu M. Zupančiču poteče mandat, Slovenija pa mora v Strasbourg poslati tri kandidature, o katerih bo z absolutno večino glasov odločil državni zbor. Bo odločanje enkrat za spremembo strokovno in ne politično ali celo ideološko?

05.10.2015 21:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   esčp   strasbourg   sodni svet   klemen jaklič   nina betetto   miodrag đorđević   marko bošnjak

Foto: arhiv Portala PLUS

Idealnih kandidatov v dvomilijonski državi vsekakor ni na pretek in po oceni poznavalcev so v "prvi kategoriji" spričo svojih mednarodnih izkušenj Boštjan M. Zupančič, Marko Ilešič, Verica Trstenjak in Klemen Jaklič. Toda prvi trije zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo kandidirati, medtem ko je Sodni svet Klemnu Jakliču izbral zelo premišljeno in skrbno pripravljeno konkurenco, ki bi utegnila precej zaplesti njegovo sicer brezmadežno kandidaturo.

Odločanje o bodočem evropskem sodniku za človekove pravice iz Slovenije ne bo prav nič rutinsko, saj obstaja velika verjetnost, da ne bodo pretehtali strokovni, ampak politični ali celo ideološki kriteriji. Tokrat namreč poteka finale že tretjega razpisa letos, saj sta prejšnja dva propadla zaradi procesnih razlogov, kar kaže na dvoje: da je šlo doslej tudi za "kuhinjo", s pomočjo katere so nekateri preveč ambiciozni državni uradniki in uradnice poskušali izigrati stroga pravila igre, hkrati pa prerivanje tolikšnega števila kandidatov (med katerimi so tudi takšni, ki vzbujajo nasmeške) dokazuje, da gre za presneto zaželeno funkcijo. Nekateri mediji so zato brž izpostavili višino plače, kar naj bi bilo za Janeze in Micke dovolj velik argument, da zamahne z roko in reče, da je zanj povsem vseeno, kdo bo na koncu izvoljen.

 

Za Slovenijo nič novega, boste dejali. Prejšnji razpis za Strasbourg pred osmimi leti je bil kar osemkrat ponovljen. Še en dokaz popolne degradacije sodstva v državi, ki je glede na število prebivalcev prva po številu dosojenih kršitev človekovih pravic med članicami Sveta Evrope? Brez kakršnega koli sarkazma, gre za gola dejstva: zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do poštenega sojenja je naša država v oslovski klopi Evropskega sodišča za človekove pravice in sodi v isto kategorijo kot Putinova Rusija.

 

A če domače sodstvo že dolgo ne uživa nobenega ugleda več - in za to nosijo svoj del odgovornosti tudi sodniki, tožilci in odvetniki -, potem to ne velja za Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Zaradi tega glasovanje o bodočem sodniku iz Slovenije ne bo nepomembno, saj ne gre za obskurnega birokrata v Bruslju, ampak za sodnika naddržavnega sodišča, čigar prisotojnost se razteza od Atlantika za Zahodu, do Tihega oceana na ruskem Daljnem vzhodu.

 

Idealnih kandidatov v dvomilijonski državi vsekakor ni na pretek in po oceni poznavalcev so v "prvi kategoriji" spričo svojih mednarodnih izkušenj Boštjan M. Zupančič, Marko Ilešič, Verica Trstenjak in Klemen Jaklič. Toda prvi trije zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo kandidirati, medtem ko je Sodni svet Klemnu Jakliču izbral zelo premišljeno in skrbno pripravljeno konkurenco, ki bi utegnila precej zaplesti njegovo sicer brezmadežno kandidaturo.

 

 

Klemen Jaklič, dvojni doktor pravnih znanosti (Foto: Mediaspeed)

 

Poleg Jakliča bodo namreč iz petnajsterice kandidatov najverjetnejši uradni kandidati za sodnika še Nina Betetto, Miodrag Đorđević in Marko Bošnjak, torej podpredsednica vrhovnega sodnišča, njen nekdanji soprog in prav tako vrhovni sodnik ter odvetnik znane grosupeljske odvetniške pisarne Čeferin. Nina Betetto je specializirana za civilno pravo, Miodrag Đorđević za gospodarsko, medtem ko se je Marko Bošnjak ukvarja s kazenskim pravom (včasih je bil sodelavec Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, kjer sta že petdeset let alfa in omega nekdanja neuspešna kandidatka za evropsko sodnico Alenka Šelih in večni Ljubo Bavcon).

 

 

Miodrag Đorđević (Foto: Žurnal24)

 

Po strokovni plati je Bošnjak nedvomno "močnejši" od nekdanjih zakoncev, katerih sočasna kandidatura je v pravosodnih krogih vzbudila precej pozornosti, čeprav bolj po zaslugi vrhovne sodnice Betetto, ki je kot desna roka predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše hočeš nočeš soodgovorna za fiasko v primeru Patria, po nekaterih informacijah pa naj bi se precej "nerodno obnašala" tudi v zadevi nevrokirurga Vinka Dolenca pred vrhovnim sodiščem.

 

 

Nina Betetto in Branko Masleša (Foto: Mediaspeed)

 

Dvojni doktor pravnih znanosti (Harvard in Oxford) Klemen Jaklič ne bi smel imeti težav s svojimi strokovnimi referencami ali priporočili; nenazadnje so njegovo kandidaturo podprli tudi ugledni profesorji obeh prestižnih univerz, ki so predsedniku republike Borutu Pahorju napisali pismo, v katerem se o Jakliču izražajo zgolj v presežnikih (objavljamo faksimile slovenskega prevoda tega pisma):

 

 

 

 

Profesorji, ki so se s pismom podpore obrnili na Pahorja, so brez dvoma velike avtoritete v svetovni akademski sferi; Paul Craig je starosta oxfordske univerze in se ponaša z nazivom "Oxford Don". Pravijo, da je največji strokovnjak na svetu za evropsko pravo in evropske institucije, sicer pa je član angleške Kraljeve akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig in predavatelj na vodilnih univerzah v Evropi in Združenih državah.

 

Nič manj eminenten ni Frank Michelman, član Ameriške akademije znanosti in umetnosti, ki velja za starosto harvardske univerze in sodi med vodilne svetovne teoretike ustavnega, primerjalnega ustavnega prava in prava človekovih pravic. S harvardske Kennedy School of Government pa prihaja profesor Mathias Risse, strokovnjak za področje globalne pravičnosti in človekovih pravic.

 

Vsi trije profesorji so takšne avtoritete na svojih področjih, da bi morala njihova moralna podpora enemu od štirih kandidatov nekaj pomeniti, pa zagotovo ne v negativnem smislu. V normalni državi in družbi ne, glede Slovenije pa ne moremo biti povsem prepričani. Pri glasovanju o treh kandidatih, ki jih bo državni zbor "poslal" v Strasbourg, namreč ne bo šlo za spopad akademskih referenc, mednarodne uveljavljenosti, izkušenj, števila strokovnih člankov ali znanstvenih monografij, temveč za povsem navadno, v marsičem primitivno politično odločanje, kjer presenečenja niso izključena. Slovenska družba namreč še vedno ni sposobna odločati na podlagi meritokratskih načel, ampak se vedno znova zateka k prototipu vaške demokracije, kjer se odloča na podlagi primitivne, predmoderne delitve na "naše" in "vaše".

 

V generacijskem smislu, če v naši "upokojenski" družbi sploh lahko govorimo o upanju za mlajše generacije, sta Jaklič in Bošnjak predstavnika prav tiste generacije, ki je bila doslej najbolj zapostavljena. A ker bo glasovanje na koncu politično, je glede na pisano vladno koalicijo pričakovati, da se bo odločanje polariziralo do te mere, da bosta Betetto in Đorđević kot del starega sodnega establishmenta, ki varuje svoje interese in skrbi za ohranjanje statusa quo, privilegirana in deležna večje podpore kot pa Bošnjak in Jaklič, ki sta vseeno predstavnika neke nove, strokovno bolj podkovane in mednarodno neprimerno bolj razgledane generacije.

 

Sploh to velja za Jakliča, ki je trenutno edini Slovenec, ki predava na Harvardu, njegove izkušnje z mednarodnih akademskih in pravosodnih institucij (Beneška komisija) pa so brez dvoma impresivne. Med drugim je tudi edini slovenski avtor v zgodovini, ki je izdal knjigo (Constitutional Pluralism in the EU) pri prestižni Oxford University Press.

 

 

Marko Bošnjak, odvetniška družba Čeferin (Foto: Mediaspeed)

 

Jakliču lahko pod noge vržejo polena samo politiki, se pravi poslanci državnega zbora, ki bodo glasovali o kandidatih iz Slovenije. Ker mu v 21. stoletju ne morejo očitati, da verjame v Boga, in ker je njegova kandidatura v strokovnem smislu občutno izstopajoča, je lahko edini "argument" proti njemu politične narave: in sicer ta, da je Jaklič lani večkrat zelo odkrito kritiziral slovensko sodstvo zaradi zadeve Patria in mu očital kršenje človekovih pravic (resnici na ljubo je bil do tega razvpitega primera kritičen tudi njegov kolega Marko Bošnjak). Kljub temu, da je bila sodba na ustavnem sodišču kasneje razveljavljena - kar pomeni, da so bili Jakličevi očitki utemeljeni -, je za slovenski politični determinizem nepredstavljivo, da bi nekoga, ki je kritiziral sodstvo, zdaj pošiljali za sodnika v Strasbourg.

 

In prav ta ideološka zacementiranost, ki jo prepozna vsak, ki je kdaj v življenju vsaj za nekaj časa pobegnil iz Slovenije, utegne Jakliču delati probleme, če predlagatelji (oziroma predsednik republike) ne bodo posebej poudarili - in pred poslanci državnega zbora (vajenimi strankarske discipline in glasovanja po navodilih šefov, ne pa po svoji vesti, h čemer jih tako ali tako zavezuje tudi ustava!) bi bilo to več kot dobrodošlo, da gre pri izbiranju slovenskih kandidatov za evropskega sodnika za človekove pravice v Strasbourgu za izključno strokovno vprašanje in da bi bilo v tem primeru politično mešetarjenje nekaj zelo zelo sprevrženega.

 

V tem pogledu bo končna odločitev parlamenta, v katerem bo breme odgovornosti vsekakor na strani koalicijskih strank, lakmusov papir slovenske normalnosti...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.067
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.697
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.359
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.575
05/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.814
06/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.525
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.970
08/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.267
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.167