Razkrivamo

Trnova je pot do najboljše kandidature za evropskega sodnika za človekove pravice

Vlada naj bi v četrtek obravnavala kandidature za novega evropskega sodnika za človekove pravice iz Slovenije, saj konec meseca Boštjanu M. Zupančiču poteče mandat, Slovenija pa mora v Strasbourg poslati tri kandidature, o katerih bo z absolutno večino glasov odločil državni zbor. Bo odločanje enkrat za spremembo strokovno in ne politično ali celo ideološko?

05.10.2015 21:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   esčp   strasbourg   sodni svet   klemen jaklič   nina betetto   miodrag đorđević   marko bošnjak

Foto: arhiv Portala PLUS

Idealnih kandidatov v dvomilijonski državi vsekakor ni na pretek in po oceni poznavalcev so v "prvi kategoriji" spričo svojih mednarodnih izkušenj Boštjan M. Zupančič, Marko Ilešič, Verica Trstenjak in Klemen Jaklič. Toda prvi trije zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo kandidirati, medtem ko je Sodni svet Klemnu Jakliču izbral zelo premišljeno in skrbno pripravljeno konkurenco, ki bi utegnila precej zaplesti njegovo sicer brezmadežno kandidaturo.

Odločanje o bodočem evropskem sodniku za človekove pravice iz Slovenije ne bo prav nič rutinsko, saj obstaja velika verjetnost, da ne bodo pretehtali strokovni, ampak politični ali celo ideološki kriteriji. Tokrat namreč poteka finale že tretjega razpisa letos, saj sta prejšnja dva propadla zaradi procesnih razlogov, kar kaže na dvoje: da je šlo doslej tudi za "kuhinjo", s pomočjo katere so nekateri preveč ambiciozni državni uradniki in uradnice poskušali izigrati stroga pravila igre, hkrati pa prerivanje tolikšnega števila kandidatov (med katerimi so tudi takšni, ki vzbujajo nasmeške) dokazuje, da gre za presneto zaželeno funkcijo. Nekateri mediji so zato brž izpostavili višino plače, kar naj bi bilo za Janeze in Micke dovolj velik argument, da zamahne z roko in reče, da je zanj povsem vseeno, kdo bo na koncu izvoljen.

 

Za Slovenijo nič novega, boste dejali. Prejšnji razpis za Strasbourg pred osmimi leti je bil kar osemkrat ponovljen. Še en dokaz popolne degradacije sodstva v državi, ki je glede na število prebivalcev prva po številu dosojenih kršitev človekovih pravic med članicami Sveta Evrope? Brez kakršnega koli sarkazma, gre za gola dejstva: zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do poštenega sojenja je naša država v oslovski klopi Evropskega sodišča za človekove pravice in sodi v isto kategorijo kot Putinova Rusija.

 

A če domače sodstvo že dolgo ne uživa nobenega ugleda več - in za to nosijo svoj del odgovornosti tudi sodniki, tožilci in odvetniki -, potem to ne velja za Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Zaradi tega glasovanje o bodočem sodniku iz Slovenije ne bo nepomembno, saj ne gre za obskurnega birokrata v Bruslju, ampak za sodnika naddržavnega sodišča, čigar prisotojnost se razteza od Atlantika za Zahodu, do Tihega oceana na ruskem Daljnem vzhodu.

 

Idealnih kandidatov v dvomilijonski državi vsekakor ni na pretek in po oceni poznavalcev so v "prvi kategoriji" spričo svojih mednarodnih izkušenj Boštjan M. Zupančič, Marko Ilešič, Verica Trstenjak in Klemen Jaklič. Toda prvi trije zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo kandidirati, medtem ko je Sodni svet Klemnu Jakliču izbral zelo premišljeno in skrbno pripravljeno konkurenco, ki bi utegnila precej zaplesti njegovo sicer brezmadežno kandidaturo.

 

 

Klemen Jaklič, dvojni doktor pravnih znanosti (Foto: Mediaspeed)

 

Poleg Jakliča bodo namreč iz petnajsterice kandidatov najverjetnejši uradni kandidati za sodnika še Nina Betetto, Miodrag Đorđević in Marko Bošnjak, torej podpredsednica vrhovnega sodnišča, njen nekdanji soprog in prav tako vrhovni sodnik ter odvetnik znane grosupeljske odvetniške pisarne Čeferin. Nina Betetto je specializirana za civilno pravo, Miodrag Đorđević za gospodarsko, medtem ko se je Marko Bošnjak ukvarja s kazenskim pravom (včasih je bil sodelavec Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, kjer sta že petdeset let alfa in omega nekdanja neuspešna kandidatka za evropsko sodnico Alenka Šelih in večni Ljubo Bavcon).

 

 

Miodrag Đorđević (Foto: Žurnal24)

 

Po strokovni plati je Bošnjak nedvomno "močnejši" od nekdanjih zakoncev, katerih sočasna kandidatura je v pravosodnih krogih vzbudila precej pozornosti, čeprav bolj po zaslugi vrhovne sodnice Betetto, ki je kot desna roka predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše hočeš nočeš soodgovorna za fiasko v primeru Patria, po nekaterih informacijah pa naj bi se precej "nerodno obnašala" tudi v zadevi nevrokirurga Vinka Dolenca pred vrhovnim sodiščem.

 

 

Nina Betetto in Branko Masleša (Foto: Mediaspeed)

 

Dvojni doktor pravnih znanosti (Harvard in Oxford) Klemen Jaklič ne bi smel imeti težav s svojimi strokovnimi referencami ali priporočili; nenazadnje so njegovo kandidaturo podprli tudi ugledni profesorji obeh prestižnih univerz, ki so predsedniku republike Borutu Pahorju napisali pismo, v katerem se o Jakliču izražajo zgolj v presežnikih (objavljamo faksimile slovenskega prevoda tega pisma):

 

 

 

 

Profesorji, ki so se s pismom podpore obrnili na Pahorja, so brez dvoma velike avtoritete v svetovni akademski sferi; Paul Craig je starosta oxfordske univerze in se ponaša z nazivom "Oxford Don". Pravijo, da je največji strokovnjak na svetu za evropsko pravo in evropske institucije, sicer pa je član angleške Kraljeve akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig in predavatelj na vodilnih univerzah v Evropi in Združenih državah.

 

Nič manj eminenten ni Frank Michelman, član Ameriške akademije znanosti in umetnosti, ki velja za starosto harvardske univerze in sodi med vodilne svetovne teoretike ustavnega, primerjalnega ustavnega prava in prava človekovih pravic. S harvardske Kennedy School of Government pa prihaja profesor Mathias Risse, strokovnjak za področje globalne pravičnosti in človekovih pravic.

 

Vsi trije profesorji so takšne avtoritete na svojih področjih, da bi morala njihova moralna podpora enemu od štirih kandidatov nekaj pomeniti, pa zagotovo ne v negativnem smislu. V normalni državi in družbi ne, glede Slovenije pa ne moremo biti povsem prepričani. Pri glasovanju o treh kandidatih, ki jih bo državni zbor "poslal" v Strasbourg, namreč ne bo šlo za spopad akademskih referenc, mednarodne uveljavljenosti, izkušenj, števila strokovnih člankov ali znanstvenih monografij, temveč za povsem navadno, v marsičem primitivno politično odločanje, kjer presenečenja niso izključena. Slovenska družba namreč še vedno ni sposobna odločati na podlagi meritokratskih načel, ampak se vedno znova zateka k prototipu vaške demokracije, kjer se odloča na podlagi primitivne, predmoderne delitve na "naše" in "vaše".

 

V generacijskem smislu, če v naši "upokojenski" družbi sploh lahko govorimo o upanju za mlajše generacije, sta Jaklič in Bošnjak predstavnika prav tiste generacije, ki je bila doslej najbolj zapostavljena. A ker bo glasovanje na koncu politično, je glede na pisano vladno koalicijo pričakovati, da se bo odločanje polariziralo do te mere, da bosta Betetto in Đorđević kot del starega sodnega establishmenta, ki varuje svoje interese in skrbi za ohranjanje statusa quo, privilegirana in deležna večje podpore kot pa Bošnjak in Jaklič, ki sta vseeno predstavnika neke nove, strokovno bolj podkovane in mednarodno neprimerno bolj razgledane generacije.

 

Sploh to velja za Jakliča, ki je trenutno edini Slovenec, ki predava na Harvardu, njegove izkušnje z mednarodnih akademskih in pravosodnih institucij (Beneška komisija) pa so brez dvoma impresivne. Med drugim je tudi edini slovenski avtor v zgodovini, ki je izdal knjigo (Constitutional Pluralism in the EU) pri prestižni Oxford University Press.

 

 

Marko Bošnjak, odvetniška družba Čeferin (Foto: Mediaspeed)

 

Jakliču lahko pod noge vržejo polena samo politiki, se pravi poslanci državnega zbora, ki bodo glasovali o kandidatih iz Slovenije. Ker mu v 21. stoletju ne morejo očitati, da verjame v Boga, in ker je njegova kandidatura v strokovnem smislu občutno izstopajoča, je lahko edini "argument" proti njemu politične narave: in sicer ta, da je Jaklič lani večkrat zelo odkrito kritiziral slovensko sodstvo zaradi zadeve Patria in mu očital kršenje človekovih pravic (resnici na ljubo je bil do tega razvpitega primera kritičen tudi njegov kolega Marko Bošnjak). Kljub temu, da je bila sodba na ustavnem sodišču kasneje razveljavljena - kar pomeni, da so bili Jakličevi očitki utemeljeni -, je za slovenski politični determinizem nepredstavljivo, da bi nekoga, ki je kritiziral sodstvo, zdaj pošiljali za sodnika v Strasbourg.

 

In prav ta ideološka zacementiranost, ki jo prepozna vsak, ki je kdaj v življenju vsaj za nekaj časa pobegnil iz Slovenije, utegne Jakliču delati probleme, če predlagatelji (oziroma predsednik republike) ne bodo posebej poudarili - in pred poslanci državnega zbora (vajenimi strankarske discipline in glasovanja po navodilih šefov, ne pa po svoji vesti, h čemer jih tako ali tako zavezuje tudi ustava!) bi bilo to več kot dobrodošlo, da gre pri izbiranju slovenskih kandidatov za evropskega sodnika za človekove pravice v Strasbourgu za izključno strokovno vprašanje in da bi bilo v tem primeru politično mešetarjenje nekaj zelo zelo sprevrženega.

 

V tem pogledu bo končna odločitev parlamenta, v katerem bo breme odgovornosti vsekakor na strani koalicijskih strank, lakmusov papir slovenske normalnosti...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
5
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
14
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.703
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.476
03/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.413
04/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.249
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.790
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.232
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.001
08/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 877
09/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 479
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.742