TEŠ6 je naložba za telebane, je predvidevala novinarka Dela Majda Dodevska že leta 2010 v članku s takšnim naslovom. Imela je prav, njena trditev pa velja tudi danes. Dokazovanja gospoda Marka Goloba o smotrnosti tega megalomanskega energetskega projekta so zmota, velika zmota. To je Pirova zmaga, ena od številnih v slovenski energetiki.

V svojem prispevku bom obravnaval le tisti del vsebine Golobovega članka, ki se neposredno povezuje z  gospodarnostjo TEŠ6. Z okoliščinami, ki naj bi opravičevale previsoko ceno - in opisi teh okoliščin v njegovi trilogiji o TEŠ6 prevladujejo -, se ne bom spoprijemal, saj jih mora sposobno vodstvo izgradnje obvladati. Če tega ne zmore, mora odstopiti. To se ni zgodilo, zato je pravi naslov za to zablodo vodstvo izgradnje, predstavniki oblasti in tisti del slovenske energetske stroke, ki nam je vsa ta leta dokazoval njeno nujnost in smotrnost.

Z nekaterimi trditvami, ki jih bom predstavil, sem seznanil tudi državni zbor, nekaj pa sem jih že objavil v Delu, Reporterju in v spletnem mediju Časnik.si. Stroka mi do zdaj ni oporekala, je pa moje nasprotovanje gradnji spregledala.

Gospodarnost naložbe?

Naložba je negospodarna! Njeno pravo podobo daje naslednja primerjava: za enoto 600 MW bomo plačali 1400 milijonov, čeprav je njena tržna vrednost na evropskem trgu le 700 milijonov evrov. Za ta naložbeni denar bi torej lahko zgradili dve enoti po 700 MW, eno v Šoštanju, drugo pa v eni od evropskih držav s cenejšim gorivom. Za 1 MW bomo plačali 2,3 milijona, v Evropi pa je primerljiva cena 1,0 milijon evrov.

Previsoka cena izniči vse odlike nove enote. Predstavljam svojo grobo oceno nekaterih gospodarskih kazalcev, ki sem jih določil na osnovi javno objavljenih podatkov. Povprečni stroški /EUR/MWh/ za TEŠ 6 bodo med odplačilom kreditov 85, po odplačilu 50,  povprečni skupni stroški HSE, TEŠ 6 in Dravskih elektrarn pa med odplačilom kreditov 60, po odplačilu 40. Za primerjavo naj navedem, da je bila povprečna cena na evropskih borzah v juliju letos med 33 in 38.

Ti podatki dovoljujejo trditev, da ne moremo pričakovati gospodarne proizvodnje, še več: TEŠ 6 bo ogrozila gospodarnost HSE, obremenila slovensko gospodarstvo in vse državljane.

Nadomestna enota

Še vedno trdijo, da je to nadomestna enota, hkrati pa že dokazujejo, da je treba obratovanje enote 4 podaljšati. Seveda je taka odločitev strokovno opravičljiva, vendar pa s tako rešitvijo izgubimo prednosti, ki jih omogoča nadomestna enota. To so nam, ki smo dokazovali zgrešenost izgradnje nove enote, trdili njeni snovalci, graditelji, predstavniki znanosti, predstavniki oblasti in poslanci. Danes so svoje prepričanje že spremenili! Trdim, da je bila nadomestna vloga nove enote lahko le zmota ali prevara! To dejstvo bi lahko zdaj že vsi spregledali. Tudi gospod Golob bi lahko spremenil svoje prepričanje.

Še 15 let v Šoštanju ne potrebujemo nikakršnega nadomeščanja. Smotrno rešitev bi pa zagotovili posodobitvi enot 4 in 5. Žal so pooblaščeni načrtovalci to smotrnost, če so jo sploh iskali, spregledali. Naj to svojo trditev utemeljim:

1. V Termoelektrarni Šoštanj je vgrajena najmodernejša oprema. Ob izgradnji čistilnih naprav pa sta bili enoti 4 in 5 v celoti obnovljeni in posodobljeni! Večjih vlaganj za posodobitev zato ne bi bilo več potrebnih. Ob upoštevanju teh podatkov ocenjujem, da bi bili pričakovani življenjski dobi enot 4 in 5 vsaj 50 let in bi se iztekli leta 2023 in leta 2028. Razpoložljiva moč na premog bi bila do leta 2023 tako 610 MW, kar ustreza zmogljivosti rudnika.

2. Posodobitvi za povečanje izkoristkov bi zahtevali le do 150 milijonov evrov vlaganj, zagotovili bi pa ceni na pragu 55 in 50 EUR/MWh. Bistveno nižji ceni v primerjavi s TEŠ 6 sta predvsem posledica njenih previsokih vlaganj, večji izkoristek pa te razlike ne more omiliti.

3. Enoti 4 in 5 naj bi po zagonu TEŠ 6 predčasno na silo zaustavili, vendar tega nikjer ne počnejo. Tudi najbogatejši podaljšujejo življenjske dobe svojih enot in izboljšujejo njihove izkoristke. Trdim, da prihranka na račun višjega izkoristka in manjših dajatev zaradi izločanja CO2 z enoto 6 ni mogoče doseči. V Nemčiji podobnih enot ne zaustavljajo. Še več, posodabljajo jih in to zelo učinkovito. Podatki o teh posegih so dosegljivi in javni.

4. Vključitev plinskih turbin v tehnološki proces enote 5 v letu 2008 je podobna zgrešena naložba. Je tudi najmanj tehnično zastarela rešitev, gospodarsko neučinkovita, zlasti pa ni primerna v sestavi s prvovrstno premogovno enoto. Danes o velikih prihrankih ni nobenih podatkov. Ni jih! Stroka pa kar molči.

5. Katerim ciljem ustrezajo te odločitve? Sam jih ne poznam. Dovolite pa mi, da se zatečem k ugibanju. Morda pa sta bili posodobitvi prepoceni? Morda je v ozadju načrt stalnih vlaganj: razžveplevalnim napravama enot 4 in 5 v letih 1995 in 2000, vgradnji plinskih turbin leta 2008, izgradnji TEŠ 6, ki je v teku, bo sledilo po letu 2016 "odkritje" smotrnosti posodobitev enot 4 in 5 ter smotrnost preureditve plinskih turbin v plinskoparni proces? Tem vlaganjem pa bo končno sledil še uvoz premoga. Oprostite, ne vem, le ugibam! Lahko pa verjamem.

Okoljske zahteve

Enoti 4 in 5 izpolnjujeta okoljske pogoje, s posodobitvijo bi vpliv na okolje lahko tudi zmanjšali. Prispevek zaradi izločanja CO2 v prvih petnajstih letih obratovanja TEŠ 6 ne more ogroziti njune gospodarnosti.

Sekundarna regulacija

Sekundarna regulacija, ki jo gospod Golob posebej poudarja, enoti TEŠ 6 ne daje pomembne prednosti, saj enoti 4 in 5 zagotavljata vzorno sekundarno regulacijo tudi danes.

Zamegljevanje

Vpletanje EBRD, Evropske banke za obnovo in razvoj, ETS, European Trading Scheme, ultra super kritično tehnologijo pare, BAT, Best Available Technology, EIB, Evropsko investicijsko banko, OVE, Obnovljive vire energije, pomenijo sicer zanimive podatke, ne morejo pa opravičiti temeljnih zablod pri tej naložbi.

Ob omembi OVE pa naj dodam, da bi tistih 10 hidroelektrarn lahko zgradili namesto TEŠ6!

Neodgovorni

Odgovor je na dlani: nihče, nihče ni odgovoren za to zablodo. Če je že kdo, so to po mnenju gospoda Goloba okoliščine, ki niso bile prijazne. Takemu sklepu sam ne morem pritrditi in menim, da sta zatajili državna uprava in stroka. Sprevrženost več kot dvakratne cene skoraj nikogar ne moti, tudi tistih ne, ki so v oblastnih telesih države in je njihova edina dolžnost zagotoviti neoporečnost postopka graditve. To ni malenkost, to je škoda 800 milijonov evrov. Priporočam, da ne izgubljajmo časa z milijonom, osredotočimo se raje na milijardo!

Žal mi je, da so nam bile zvezde tako nenaklonjene. TEŠ 6 je velika polomija, je velika škoda, je podoba vrednot stroke, države in slovenske družbe.

Anton Urankar je diplomirani inženir in magister strojništva. Njegova strokovna usmeritev so termoelektrarne in njihova izgradnja. Služboval je prvih 20 let v Termoelektrarni Trbovlje, nadaljeval delo v Inženiringu Termoelektrarne Šoštanj v Ljubljani, kjer se je v letu 1997 tudi upokojil. Njegov delokrog so bile naslednje pomembnejše dejavnosti: vzdrževanje strojnih naprav, izgradnja razžveplalnih naprav TEŠ 4 in 5, izdelava investicijskih programov in razpisnih dokumentacij, vodenje razpisnih postopkov, vrednotenje ponudb, oblikovanje pogodb, prevzem opreme in storitev, nadzor izgradnje in nadzor kakovosti. Svoje strokovne izkušnje je doslej objavljal v Strojniškem vestniku.