Preden se lotim komentiranja socialnih zadev bi rad pojasnil nekaj glede dokapitalizacije bank; v svoji prejšnji kolumni sem uredništvo prosil za popravek, kajti v prevodu iz angleškega izvirnika se je nekaj izgubilo. Dokapitalizacija bank ni bila pretirana, kot so pokazali naknadni testi. Za tisti čas bi jo po mojem strokovnem mnenju lahko imenovali kvečjemu previdna ali konservativna, nikakor pa ne pretirana. Kot nekdo, ki je bil tam v središču dogajanja, opazoval poslabšanje slabih posojil, vladne zamude in politične akrobacije, vam lahko brez dvoma povem, da so bile banke na robu propada. Hvala Bogu za odločilno potezo Banke Slovenije in finančnega ministra.

Kakšno zvezo ima torej to z mojimi komentarji o t.i. socialni državi? Drugi člen slovenske ustave se glasi: "Slovenija je pravna in socialna država."

Kako je bila sprejeta ta frazeologija, ne vem. Vsekakor ne iz nemškega Temeljnega zakona (ime za nemško ustavo, op. uredn.), ameriške, avstrijske ali ruske ustave. Bolj verjetno je, da iz francoske ustave, ki omenja socialno republiko. Podobno velja za špansko in turško ustavo.

Zdi se mi, da gre za to, da bi morali na nek način skrbeti drug za drugega. Ali pa je to povezano s socializmom? Problem je namreč ta, vsaj tako mislim, da "socialno državo" lahko razlagamo tudi tako, da se mora država vedno vtikati v socialne zadeve. A glede na zgodovino državnega vmešavanja v preveč stvar se zdi, da vključitev takšne fraze v ustavo ni preveč modra. Precej bolje je, če na te zadeve gledamo kot promoviranje splošnega blagostanja ljudi, kot pravi ameriška ustava. Švicarska je prav tako boljša in omenja enakost priložnosti.

Rekel bi, da reševanje državnih bank lahko skozi ustavna določila razlagamo kot nujno potrebno. Sprašujem pa se, ali to pomeni, da mora država vedno vstopati v takšne okoliščine. Subvencioniranje in državna pomoč slabim podjetjem se konča v kaznovanju dobrih. Po mojem mnenju, ki je sorodno mnogim klasičnim liberalcem, je družba nekaj drugega kot država. Po mojem država pripada ljudem, ne pa obratno. Socialna kohezija izvira iz ljudstva, ne pa ustavnega prava. Življenjskega pomena je, da so ljudje svobodni in odgovorni in ne gledajo vedno na "socialno državo". Če drugega ne, ta daje preveč moči politikom in pravnikom.

Weimarska ustava ni zaustavila Hitlerja niti ni italijanska ustavila Mussolinija ali ustava francoske republike preprečila vichyjski režim. Beseda socialen se je seveda kar pogosto pojavljala tudi v jugoslovanski komunistični ustavi z diktatorjem Titom na vrhu.

Bolj je pomembno tisto, kar se zgodi v realnosti. Je slovenska ustava združila ljudi? Je ta tako imenovana socialna država ustavila korupcijo, ki najbolj prizadane nižje sloje družbe? Kaj pomeni socialna kohezija v slovenskem zgodovinskem kontekstu? Postavljanje pravne in socialne države v isti stavek je zame popačenje in potencialno rahljanje zelo pomembne enakosti pred zakonom.