Razkrivamo

Tranzicijski dosje NLB: ruska avantura Kramarjevih bankirjev s Promsvyazbank Putinovih oligarhov

Nova ljubljanska banka je pred desetletjem, ko jo je vodil z milijonom evrov opravnine "nagrajeni" Marjan Kramar, spustila v kratko, vendar pomenljivo kapitalsko avanturo na ruskem trgu, kjer je postala lastnica skoraj osmih odstotkov Promsvyazbank, katere lastnika sta bila brata Ananyev, oligarha iz Putinovega ožjega kroga.

08.10.2015 22:58
Piše: Kizo
Ključne besede:   nlb   rusija   promsvyazbanka   marjan kramar   iskratel

Foto: www.mediaspeed.net

Leta 2005, ko je bil izpeljan posel z Promsvyazbanko in je NLB pompozno vstopila na ruski bančni trg, so v upravi največje državne banke sedeli Marjan Kramar kot predsednik ter Matej Narat, Pierre van Keirsbilck, Erik Luts, Borut Stanič in Andrej Hazabent kot člani. Kaj je bilo dejansko v ozadju ekspresnega vstopa in izstopa iz solastništva Promsvyazbanke bratov oligarhov Ananyev, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Pred vami je prvi dosje o slovenskih poslovnih podvigih v državah bivše Sovjetske zveze. Kako daleč bomo prišli s tem projektom, je seveda odvisno od tega, kako dobre vire bomo dobili. To ni nepomembno, saj za razliko od Balkana Slovenci v državah bivše Sovjetske zveze - razen seveda Janeza Škrabca in Rika - ne pomenijo prav nič. V najboljšem primeru so kmetje na poslovni šahovnici. Temu primerno je težko najti zanesljive vire in dokumente, s katerimi bi lahko opisali predvsem stranske vloge Slovencev.

 

V tem dosjeju nas bo najbolj zanimalo, s kom so se sklepali posli, za kakšne posle je šlo, katere slovenske paradržavne institucije so jih kanalizirale in tudi to, ali lahko pri tem identificiramo kakšno politično–poslovno omrežje. Glede na odzive nekaterih akterjev iz balkanskih tranzicijskih dosjejev, nam je popolnoma jasno sledeče. Prvič: slovenski parapodjetniki in tajkuni so svetovni prvaki v poslovni etiki. Drugič: njihov vstop na trge mafijskih držav tipa Črna Gora je bil možen zgolj prek paradržavnih kriminalnih struktur. Tretjič: njihovi poslovni partnerji v taki ali drugačni konstelaciji so morda res osumljeni kriminalci, ampak naši hiper-etični poslovneži drugače niso mogli, so pa vseeno organizirali kak dobrodelni koncert in si s tem prečistili poslovne duše. In četrtič: izvedeli smo, da je vse pravzaprav veliko naključje in naključje ostaja, četudi se nek vzorec in imena ponovijo večkrat. Še več, ugotovili smo, da so naključja pravzaprav pravilo poslovanja slovenskih poslovnih filantropov.

 

Zato postavimo pripis že na sam začetek tega dosjeja. Naši glavni heroji iz NLB zagotovo niso vedeli, v kaj se spuščajo; če so vedeli, pa drugače ni šlo, ker tako v Rusiji pač gre. Glede na to, da so v NLB vedno bili, kot se to za diko naroda spodobi, superetični poslovni kralji, jim že vnaprej verjamemo, da se jim je gabilo sodelovati s Putinovimi oligarhi. To so počeli zgolj zato, da bi ustvarili več delovnih mest v Sloveniji. Žrtvovali so se za nas in prav je, da to cenimo. Vse, kar boste v nadaljevanju prebrali, so zgolj čudna naključja, ki jih na Novi ljubljanski banki, kljub njihovi poslovni jasnovidnosti, niso mogli predvideti.

 

Prosimo, berite natančno, ker boste zgodbo, ki sledi, verjetno brali prvič in zadnjič. Razen če v vas živi prepričanje, da bo to zgodbo nekoč obelodanil svetovni prvak v finančni forenziki, ki se odziva na ime Drago Kos.

 

 

Pompozni vstop na ruski bančni trg

 

24. junija 2005 so iz NLB sporočili, da lastniško vstopajo v rusko banko Promsvyazbank. Prišlo je namreč do 7,69% nakupa te banke. Kot je razvidno s spletne strani seonet.ljse.si, so nlb-jevci sporočili, da gre za portfeljsko naložbo, ki je posledica dobrega poslovnega sodelovanja med bankama. Slednje drži, NLB in Promsvyazbank sta uspešno sodelovali pri izvoznih poslih slovenskega gospdarstva, v prvi vrsti pri podpori izvozne aktivnosti kranjskega Iskratela. Ti posli so večinoma potekali tako, da je NLB dala kredite Promsvyazbanki za nakup Iskratelovih produktov (opreme), pri čemer je SID banka nemalokrat dajala garancije.

 

Kaj natanko je slovenska državna NLB iskala v ruski zasebni Promsvyazbank?

 

To tedaj ni bila ravno nepomembna novica v poslovnem svetu, kajti tuje banke v Rusiji so v letu 2005 igrale še bolj obskurno vlogo kot tuje banke v Sloveniji. Povedano drugače: če banka ni bila v ruskem (običajno državnem) lastništvu, potem na bančnem trgu ni imela kaj iskati. Kako neverjetna zgodba je bila vstop NLB v Promsvyazbanko, se lahko prepričate v publikaciji Russian Federation: Selected issues (Country staff report, 2005, št 05/379), ki je dosegljiva na spletni strani IMF. V opombi na strani 97 boste lahko prebrali, da so na IMF zelo optimistični v zvezi z normalizacijo ruskega bančnega trga, saj so na velika vrata na ta ogromen trg vstopile tri tuje banke: GE Capital, Banca Intesa in NLB. To je bilo seveda tudi zadnjič, ko se je IMF čudil in navduševal nad vlogo naše NLB in zadnjič, ko je bila ta banka povezana z besedo normalizacija.

 

NLB kot poslovna banka, ki jo zanima donos? NLB kot bančni pionir v Rusiji? Zanimivo: nobeni resni banki ni uspelo, NLB pa je. Preden pojasnimo, kaj točno jim je uspelo in v kakšno banko so vstopili, na kratko še o nadaljevanju sodelovanje med bankama: kmalu po vstopu NLB v Promsvyazbanko je sledila dokapitalizacija, s čimer se je relativni lastniški delež NLB zmanjšal. Portfeljska naložba NLB je bila odprodana že naslednje leto. Njen delež je odkupila nemška Commerzbank a.g. Precej beden finale, kajne?

 

Odnosi med obema bankama so ostali idilični, kajti NLB je svoji partnerski banki že kmalu po izstopu, natančneje 20. novembra 2006 dala 12 milijonov evrov kredita, v prvi polovici leta 2007 pa je sodelovala pri sindiciranem posojili tridesetih bank (pod vodstvom EBRD) Promsvyazbanki. Teža sindiciranega posojila? 300 milijonov evrov. Delež NLB? To ve Drago Kos. Je bilo to v nacionalnem interesu? To pa zna povedati Jože Mencinger.

 

 

Brata Ananyev

 

Kam so leta 2005 dejansko vstopili naši svetovni prvaki v bančni etiki? Promsvyazbank je nastala leta 1995 in je v dobrih dvajsetih letih doživela neverjetno transformacijo od obskurne banke do ene izmed glavnih bank v času, ko je Putinov paradržavni bančni sistem pod sankcijami. In spomnite se, 2005 je leto, ko se je sodobna ruska zgodovina začela pisati na novo, saj gre za začetek drugega Putinovega mandata, ko je bila njegova vojna z Jelcinovimi oligarhi dobljena in so se že uspešno konsolidirale nove mreže kremeljskih oligarhov.

 

Prevladujoča lastnika Promsvyazbank sta že od ustanovitve dalje brata Dmitrij (Dmitry) in Aleksej (Aleksey) Ananyev (Ananiev) - uredniška pripomba: na splošno imena pišemo v izvirniku, da vam tako olajšamo nadaljnje raziskovanje in "surfanje" po internetu -, ki zaradi svoje verske blaznosti veljata za pravoslavna oligarha, po reviji Forbes pa sta po premoženju nekje v okoli treh miljard evrov.

 

 

"Pravoslavna oligarha", brata Alexey in Dmitry Ananyev (Foto: Novi list)

 

O poslovnih začetkih bratov Ananyev ni znano kaj dosti (kar je na splošno simptomatično za večino ruskih oligarhov, za katere se zdi, da pred letom 1995 sploh niso obstajali), razen tega da sta obogatela z uvozom računalnikov, potem pa sta vstopila na bančni trg s Promsvyazbanko. Na bančnem trgu sta potegnila nekaj zanimivih zgodb s plenjenem nepremičnin (recimo afera Leninsky Luch), to je pa tudi vse. Njun vpliv je z leti naraščal, banka je bila v času, ko se je lastniško sparila z NLB, že druga največja zasebna banka v Ruski federaciji (petnajsta na trgu), danes pa je z zapiranjem kapitalskih trgov za Sberbanko, VTB in Gazprombanko postala ključni kreditodajalec Putinovim podjetjem skupaj s FC Otkritie, moskovsko Creditbank in B&N bank. Da se naša zgodba ne bi razdrobila, vam v branje priporočamo članek iz britanskega Daily Maila o "kremeljskih" bankah, ki zelo nazorno opiše kako pomembna je ta banka danes.

 

Skratka, ne gre za običajno banko, ampak za banko, ki je ključna za preživetje Putinovega imperija. Za popolno razumevanje dodajmo še, da je bil Dmitry Ananyev član sveta federacije, za povrh pa sta brata Ananyev tudi lastnika največjega rukega političnega tednika Argumenty i Fakty. Kdor dobro razume delovanje Putinove Rusije, potem mu je jasno, da je križanje bank, političnih funkcij in lastništva v medijih sistemska zadeva in dovoljena zgolj najbolj zvestim oligarhom. Če niste ravno specialisti za ruske zgodbe, potem se spomnite na politično–podjetniško-medijski monstrum bratov Šrot, ki se je imenoval Pivovarna Laško in takoj vam bo jasno, o čem teče beseda.

 


Banka slovenskega nacionalnega ponosa je mirno in etično poslovala z vsakim.

 

Zakaj bi nas morala zdaj skrbeti poslovna etika NLB, saj pregovorno vemo, da je niso nikoli imeli. Vseeno bi nas morala skrbeti, kajti "naša" NLB se vse bolj prikazuje kot banka sumljivega slovesa. V Sloveniji je bila restavracija za tajkune, na Balkanu je sodelovala z ljudmi, kot so Đukanović in Barović (prek LHB) in celo Šarić (NLB Novi Sad). Naslednji razlog za našo skrb je ta, da smo to etično banko izdatno dokapitalizirali prav mi, slovenski davkoplačevalci iz svoji žepov, kvazibankirji iz NLB pa so igrali monopoli s tihotapci, tajkuni in oligarhi, danes pa naj o tem ne bi niti pisali in naj na vse skupaj pozabimo?!

 

Tretj razlog: še vedno ni jasno, kako so kar vstopili v Promsvyazbanko in to tako pompozno, da se temu ni mogel načuditi niti IMF. In ne recite, da so bili na NLB zelo sposobni, ker danes vemo, da niso bili. Če bi bilo drugače, potem Drago Kos zadnje mesece ne bi doživljal poslovnega božiča - in to vsak dan znova.

 

In še četrti razlog: če zvemo še kaj več o bratih Ananyev, potem morda lahko začnemo odmotavati bolj zanimiv klopčič, poln različnih tranzicijskih basni. Ali lahko torej povemo kaj več o bratih Ananyev?

 

 

Orožje, dragi moji, orožje!

 

O zgodnjih delih bratov Ananyev vemo ravno toliko kot o kvalificiranosti Draga Kosa, da opravlja delo finančnega forenzika. Torej ničesar. In to je veljalo vse do leta 2012, ko je Promsvyazbank poskusila izvesti IPO (ponudbo delnic) na londonski borzi. Takrat je na dan prišlo nekaj zanimivih zgodb, ki deloma pojasnjujejo ozadje nastanka in preživetja nekdanje partnerice slovenskega nacionalnega ponosa. Businessinsider je namreč poročal, da sta brata Ananyev poslovno povezana z Yevgenyem Ananyevom (niso v sorodu), nekoč lastnikom in direktorjem uprave MAPO banke, ki je bila znana po tem, da je služila kot depozitna enota za ruske paradržavne trgovce z orožjem iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še več, povezavo med MAPO in Promsvyazbanko predstavlja Artem Konstandyan, bančnik, ki je svojo kariero začel v MAPO, danes pa je podpredsednik upravnega odbora Promsvyazbank.

 

Se kdo spomni afere zaradi prodaje ruskega MiG-29 Peruju? Takrat se je namreč izkazalo, kako zelo domiselno si je Jelcinova administracija postlala: "sposodila" si je orožje, ga prodala in si denar preko ruskih bank nakazala v davčne oaze. Glavna je bila MAPO banka. Nekaj neprecenljivega, saj tudi Slovenci radi trgujemo z orožjem zadnjih sedemdeset let. Naključje, kajne?

 

Ker nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je res zgodilo, naj bo to iztočnica za špekulacije, ki sledijo. Še enkrat, to epizodo moramo zapisati, sicer bo za zgodovino izgubljena, pa čeprav je lahko morda samo manjkajoči kamenček v širši zgodbi o Slovencih v bivši Sovjetski zvezi.

 

 

Predpostavke in špekulacije

 

Prva predpostavka: leta 2005 nisi kar vkorakal v Kremelj in kupil del druge največje zasebne banke, ki je bila za nameček v rokah oligarhov, katerih štetje se začne s preprodajo računalnikov v rajnki Sovjetski zvezi in z bančnimi posli, vezanimi na preprodajo sovjetskega orožja.

Špekulacija št. 1: brata Ananyev sta v računalniškem poslu nekako srečala s tedanjo Iskro, ki je aktivno vstopila na sovjetski trg še globoko v času komunizma. Vsekakor sta pred smrtjo Sovjetske zveze morala imeti dobre veze s Kremljem, da jima je bil posel takšni ravni sploh bil omogočen in da sta vstopila v kasto oligarhov. Te stare zveze, prelite z Iskrinimi politkomisarji, so NLB pravzaprav pripeljale do bratov Ananyev.

Špekulacija št. 2: v Sovjetski zvezi se je trgovanje z jugoslovanskim orožjem ustavilo z razpadom obeh držav, vendar pa je Ljubljanska banka s svojimi ekspoziturami ostala glavni posrednik. Čeprav je bila ugnezdena v starih ruskih strukturah, je bila njena moč šibka in je segla kvečejemu do Promsvyazbank. Kdo ve, morda se je Konstandyan spomnil starih podalpskih prijateljev, svetovnih prvakov v bančni etiki?

 

Druga predpostavka: vstop na ruski bančni trg je bil, vsaj po mnenju IMF, na robu poslovnega čudeža in eden od znanilcev sprememb v Ruski federaciji. Zakaj bi NLB, če ji je že uspel ta manever, izstopila iz Promsvyazbank?! Vse skupaj nima nobenega smisla - niti to ne, da portfeljska naložba neke banke traja samo eno leto, saj ne gre za nakup treh, štirih delnic preko Alta skladov. Čeprav pri takšnih upravah, kakršne so v zadnjih desetletjih vodile NLB, tudi tako bizarne ideje ne bi bile presenetljive.

Špekulacija št. 1: brata Ananyev sta ugotovila, da NLB ne prinaša nič posebnega in da so za ovinkom bolj zanimive banke, ki delujejo na območju EU. Zato so našim bančnim genijem povedali, da je čas, da zaključijo svojo slavno portfeljsko investicijo. Promsvyazbank ima namreč zgodovino odpiranja in zapiranja lastniških deležev do višine 15%, pri čemer gre zelo verjetno za poskuse pridobivanja trgov in svežega kapitala preko lastniških partnerjev, ki vstopajo v banko dveh čudaških pravoslavnih oligarhov.

Špekulacija št. 2: v balkanskih tranzicijskih dosjejih smo opazili poslovni običaj, ko nekaj pred resnim prevzemom v podjetje vstopi kopica povabljencev, ki se potem z glavni prodajalcem družno odloči za prodajo. Pri tem se iz posla realizirajo lepe provizije tako za glavnega prodajalca kot za njegove sluge. Mogoče so v Promsvyazbank videli priložnost, da "nategnejo" ceno za nemško Commerzbank in so vse skupaj fingirali z NLB, ki je kljub vsemu tako kot nemška banka prihajala iz območja EU, imela pa je balkansko bančno etiko?

Špekulacija št. 3: dejansko se ni zgodil noben poseben vstop v Promsavyazbanko, ampak je šlo za konvertiranje dolgov v lastniške deleže ali neko podobno shemo. Karkoli je že bilo, ni šlo na škodo NLB, ki je kasneje, dokler je to še zmogla (torej nekje do 2007), še naprej sklepala kreditne posle z Ananyevi. Morda se je celo nekdo napajal v celotni zgodbi in denar vrnil v Slovenijo prek "ruskega prevzema". Vse to smo na Balkanu že videli in v tem so naši prvaki v poslovni etiki res dobri.

Špekulacija št. 4: nekdo je svoj ruski posel speljal preko lastniškega gnezdenja NLB v Promsvyazbanki. To niti ni tako nemogoče, bila bi le drobna usluga neke administracije in njihovih oligarhov za velike poslovne zgodbe. Če hočete, tako je kaka provizija najhitreje prišla v podalpski raj.

 

Tretja predpostavka: bahatost genijev iz NLB je pripeljala do tega, da so vrgli malo morje investicijskih sredstev v odkup nepomembnega deleža Prmosvyazbanke samo zato, da so se lahko doma in po Balkanu tolkli po prsih, češ kako hudi bančniki so.

 


Marjan Kramar in Cvetka Selšek (Foto: Mediaspeed)

 

Kaj dejansko drži, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, ker nimamo te sreče, da bi podobno kot finančni forenzik Kos dostopali do bančnih map. Resnice ne bomo nikoli izvedeli niti iz medijev, saj tisti, ki celotno zgodbo poznajo, o tem nikoli ne bodo spregovorili. Poleg tega domnevamo, da policiji verjetno niti ne pade na pamet, da je šlo pri ekspresnem vstopu in izstopu NLB v Promsvyazbanko za karkoli nenavadnega. Po drugi strani so vsi, ki prihajajo iz Slovenije (z izjemo Janeza Škrabca), za Ruse enostavno preveč nepomembni, bizarni posebneži in temu primerno se o njih ne piše, se jih ne omenja in o njih ne obstaja nobena dokumentacija.

 

In NLB? Če bomo srečni, bomo dobili odgovor, v katerem bodo potrdili, da prav nič ne vedo in da dajejo nenormalno veliko poudarka poslovni etiki. Brata Ananyev pa sta bila takrat še poslovna škorca... Drži pa, da so na NLB še enkrat presegli sami sebe: šli so v neko čudno shemo z banko dveh oligarhov, ki sta obogatela na nenavaden način in sta danes ključna ne samo za preživetje Putinovega bančništva, ampak tudi za kreditno zalivanje ruskih paradržavnih mastodontov. Pomembnost bratov Ananyev se ne meri samo na bančnem trgu, ampak tudi na medijskem in političnem. Če k temu dodamo informacijo, da je paraputinov Rostelecom prav po ultraško polnil Promsvyazbanko s posli, o čemer je pisal Telecompaper, verjetno razumete, da zgodba ni nepomembna za razumevanje slovenske tranzicije in omrežij, ki so to tranzicijo izpeljale, oziroma da se je neka stara mreža pokazala samo za hip in potem takoj poniknila.

 

Zgolj kot zgodovinski podatek: v letu 2005, ko je bil izpeljan posel z Promsvyazbanko oziroma mitskega vstop na ruski bančni trg, so v upravi NLB sedeli: »Million Euro Man« Marjan Kramar kot predsednik in Matej Narat, Pierre van Keirsbilck, Erik Luts, Borut Stanič in Andrej Hazabent kot člani. Kaj točno je bila zgoraj opisana ruska epizoda, kdo jih je tja potegnil in kaj so nameravali ter za čigav račun, zagotovo najbolje vedo prav te "zgodovinske" osebnosti.

 

 

Ob koncu dosjeja se začne nova zgodba

 

Iz zgodovine smo izvlekli fascinantno epizodo slovenskega priklanjanja ruskim oligarhom, kar sicer ni veliko, je pa vseeno še en košček v mozaiku delovanja NLB. Če križamo rusko zgodbo z balkanskimi epopejami, se počasi začenja oblikovati slika o tem, kaj natanko je NLB ves čas bila in za koga je delovala. Naša infografika medtem postaja vse bogatejša:

 

 

 

 

Zapomnite si dobro: banka slovenska nacionalnega ponosa, imenovana NLB, bo poslovala z vsakim. Poiščite ji tajkuna, oligarha ali pa tihotapca cigaret, sploh ni problema. Prosto po Niku Kavčiču: za šverc rojeni, za šverc vzgojeni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,086
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,683
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,820
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,509
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,461
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 993
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 817
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 810
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,767
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 536