Razkrivamo

Tranzicijski dosje NLB: ruska avantura Kramarjevih bankirjev s Promsvyazbank Putinovih oligarhov

Nova ljubljanska banka je pred desetletjem, ko jo je vodil z milijonom evrov opravnine "nagrajeni" Marjan Kramar, spustila v kratko, vendar pomenljivo kapitalsko avanturo na ruskem trgu, kjer je postala lastnica skoraj osmih odstotkov Promsvyazbank, katere lastnika sta bila brata Ananyev, oligarha iz Putinovega ožjega kroga.

08.10.2015 22:58
Piše: Kizo
Ključne besede:   nlb   rusija   promsvyazbanka   marjan kramar   iskratel

Foto: www.mediaspeed.net

Leta 2005, ko je bil izpeljan posel z Promsvyazbanko in je NLB pompozno vstopila na ruski bančni trg, so v upravi največje državne banke sedeli Marjan Kramar kot predsednik ter Matej Narat, Pierre van Keirsbilck, Erik Luts, Borut Stanič in Andrej Hazabent kot člani. Kaj je bilo dejansko v ozadju ekspresnega vstopa in izstopa iz solastništva Promsvyazbanke bratov oligarhov Ananyev, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Pred vami je prvi dosje o slovenskih poslovnih podvigih v državah bivše Sovjetske zveze. Kako daleč bomo prišli s tem projektom, je seveda odvisno od tega, kako dobre vire bomo dobili. To ni nepomembno, saj za razliko od Balkana Slovenci v državah bivše Sovjetske zveze - razen seveda Janeza Škrabca in Rika - ne pomenijo prav nič. V najboljšem primeru so kmetje na poslovni šahovnici. Temu primerno je težko najti zanesljive vire in dokumente, s katerimi bi lahko opisali predvsem stranske vloge Slovencev.

 

V tem dosjeju nas bo najbolj zanimalo, s kom so se sklepali posli, za kakšne posle je šlo, katere slovenske paradržavne institucije so jih kanalizirale in tudi to, ali lahko pri tem identificiramo kakšno politično–poslovno omrežje. Glede na odzive nekaterih akterjev iz balkanskih tranzicijskih dosjejev, nam je popolnoma jasno sledeče. Prvič: slovenski parapodjetniki in tajkuni so svetovni prvaki v poslovni etiki. Drugič: njihov vstop na trge mafijskih držav tipa Črna Gora je bil možen zgolj prek paradržavnih kriminalnih struktur. Tretjič: njihovi poslovni partnerji v taki ali drugačni konstelaciji so morda res osumljeni kriminalci, ampak naši hiper-etični poslovneži drugače niso mogli, so pa vseeno organizirali kak dobrodelni koncert in si s tem prečistili poslovne duše. In četrtič: izvedeli smo, da je vse pravzaprav veliko naključje in naključje ostaja, četudi se nek vzorec in imena ponovijo večkrat. Še več, ugotovili smo, da so naključja pravzaprav pravilo poslovanja slovenskih poslovnih filantropov.

 

Zato postavimo pripis že na sam začetek tega dosjeja. Naši glavni heroji iz NLB zagotovo niso vedeli, v kaj se spuščajo; če so vedeli, pa drugače ni šlo, ker tako v Rusiji pač gre. Glede na to, da so v NLB vedno bili, kot se to za diko naroda spodobi, superetični poslovni kralji, jim že vnaprej verjamemo, da se jim je gabilo sodelovati s Putinovimi oligarhi. To so počeli zgolj zato, da bi ustvarili več delovnih mest v Sloveniji. Žrtvovali so se za nas in prav je, da to cenimo. Vse, kar boste v nadaljevanju prebrali, so zgolj čudna naključja, ki jih na Novi ljubljanski banki, kljub njihovi poslovni jasnovidnosti, niso mogli predvideti.

 

Prosimo, berite natančno, ker boste zgodbo, ki sledi, verjetno brali prvič in zadnjič. Razen če v vas živi prepričanje, da bo to zgodbo nekoč obelodanil svetovni prvak v finančni forenziki, ki se odziva na ime Drago Kos.

 

 

Pompozni vstop na ruski bančni trg

 

24. junija 2005 so iz NLB sporočili, da lastniško vstopajo v rusko banko Promsvyazbank. Prišlo je namreč do 7,69% nakupa te banke. Kot je razvidno s spletne strani seonet.ljse.si, so nlb-jevci sporočili, da gre za portfeljsko naložbo, ki je posledica dobrega poslovnega sodelovanja med bankama. Slednje drži, NLB in Promsvyazbank sta uspešno sodelovali pri izvoznih poslih slovenskega gospdarstva, v prvi vrsti pri podpori izvozne aktivnosti kranjskega Iskratela. Ti posli so večinoma potekali tako, da je NLB dala kredite Promsvyazbanki za nakup Iskratelovih produktov (opreme), pri čemer je SID banka nemalokrat dajala garancije.

 

Kaj natanko je slovenska državna NLB iskala v ruski zasebni Promsvyazbank?

 

To tedaj ni bila ravno nepomembna novica v poslovnem svetu, kajti tuje banke v Rusiji so v letu 2005 igrale še bolj obskurno vlogo kot tuje banke v Sloveniji. Povedano drugače: če banka ni bila v ruskem (običajno državnem) lastništvu, potem na bančnem trgu ni imela kaj iskati. Kako neverjetna zgodba je bila vstop NLB v Promsvyazbanko, se lahko prepričate v publikaciji Russian Federation: Selected issues (Country staff report, 2005, št 05/379), ki je dosegljiva na spletni strani IMF. V opombi na strani 97 boste lahko prebrali, da so na IMF zelo optimistični v zvezi z normalizacijo ruskega bančnega trga, saj so na velika vrata na ta ogromen trg vstopile tri tuje banke: GE Capital, Banca Intesa in NLB. To je bilo seveda tudi zadnjič, ko se je IMF čudil in navduševal nad vlogo naše NLB in zadnjič, ko je bila ta banka povezana z besedo normalizacija.

 

NLB kot poslovna banka, ki jo zanima donos? NLB kot bančni pionir v Rusiji? Zanimivo: nobeni resni banki ni uspelo, NLB pa je. Preden pojasnimo, kaj točno jim je uspelo in v kakšno banko so vstopili, na kratko še o nadaljevanju sodelovanje med bankama: kmalu po vstopu NLB v Promsvyazbanko je sledila dokapitalizacija, s čimer se je relativni lastniški delež NLB zmanjšal. Portfeljska naložba NLB je bila odprodana že naslednje leto. Njen delež je odkupila nemška Commerzbank a.g. Precej beden finale, kajne?

 

Odnosi med obema bankama so ostali idilični, kajti NLB je svoji partnerski banki že kmalu po izstopu, natančneje 20. novembra 2006 dala 12 milijonov evrov kredita, v prvi polovici leta 2007 pa je sodelovala pri sindiciranem posojili tridesetih bank (pod vodstvom EBRD) Promsvyazbanki. Teža sindiciranega posojila? 300 milijonov evrov. Delež NLB? To ve Drago Kos. Je bilo to v nacionalnem interesu? To pa zna povedati Jože Mencinger.

 

 

Brata Ananyev

 

Kam so leta 2005 dejansko vstopili naši svetovni prvaki v bančni etiki? Promsvyazbank je nastala leta 1995 in je v dobrih dvajsetih letih doživela neverjetno transformacijo od obskurne banke do ene izmed glavnih bank v času, ko je Putinov paradržavni bančni sistem pod sankcijami. In spomnite se, 2005 je leto, ko se je sodobna ruska zgodovina začela pisati na novo, saj gre za začetek drugega Putinovega mandata, ko je bila njegova vojna z Jelcinovimi oligarhi dobljena in so se že uspešno konsolidirale nove mreže kremeljskih oligarhov.

 

Prevladujoča lastnika Promsvyazbank sta že od ustanovitve dalje brata Dmitrij (Dmitry) in Aleksej (Aleksey) Ananyev (Ananiev) - uredniška pripomba: na splošno imena pišemo v izvirniku, da vam tako olajšamo nadaljnje raziskovanje in "surfanje" po internetu -, ki zaradi svoje verske blaznosti veljata za pravoslavna oligarha, po reviji Forbes pa sta po premoženju nekje v okoli treh miljard evrov.

 

 

"Pravoslavna oligarha", brata Alexey in Dmitry Ananyev (Foto: Novi list)

 

O poslovnih začetkih bratov Ananyev ni znano kaj dosti (kar je na splošno simptomatično za večino ruskih oligarhov, za katere se zdi, da pred letom 1995 sploh niso obstajali), razen tega da sta obogatela z uvozom računalnikov, potem pa sta vstopila na bančni trg s Promsvyazbanko. Na bančnem trgu sta potegnila nekaj zanimivih zgodb s plenjenem nepremičnin (recimo afera Leninsky Luch), to je pa tudi vse. Njun vpliv je z leti naraščal, banka je bila v času, ko se je lastniško sparila z NLB, že druga največja zasebna banka v Ruski federaciji (petnajsta na trgu), danes pa je z zapiranjem kapitalskih trgov za Sberbanko, VTB in Gazprombanko postala ključni kreditodajalec Putinovim podjetjem skupaj s FC Otkritie, moskovsko Creditbank in B&N bank. Da se naša zgodba ne bi razdrobila, vam v branje priporočamo članek iz britanskega Daily Maila o "kremeljskih" bankah, ki zelo nazorno opiše kako pomembna je ta banka danes.

 

Skratka, ne gre za običajno banko, ampak za banko, ki je ključna za preživetje Putinovega imperija. Za popolno razumevanje dodajmo še, da je bil Dmitry Ananyev član sveta federacije, za povrh pa sta brata Ananyev tudi lastnika največjega rukega političnega tednika Argumenty i Fakty. Kdor dobro razume delovanje Putinove Rusije, potem mu je jasno, da je križanje bank, političnih funkcij in lastništva v medijih sistemska zadeva in dovoljena zgolj najbolj zvestim oligarhom. Če niste ravno specialisti za ruske zgodbe, potem se spomnite na politično–podjetniško-medijski monstrum bratov Šrot, ki se je imenoval Pivovarna Laško in takoj vam bo jasno, o čem teče beseda.

 


Banka slovenskega nacionalnega ponosa je mirno in etično poslovala z vsakim.

 

Zakaj bi nas morala zdaj skrbeti poslovna etika NLB, saj pregovorno vemo, da je niso nikoli imeli. Vseeno bi nas morala skrbeti, kajti "naša" NLB se vse bolj prikazuje kot banka sumljivega slovesa. V Sloveniji je bila restavracija za tajkune, na Balkanu je sodelovala z ljudmi, kot so Đukanović in Barović (prek LHB) in celo Šarić (NLB Novi Sad). Naslednji razlog za našo skrb je ta, da smo to etično banko izdatno dokapitalizirali prav mi, slovenski davkoplačevalci iz svoji žepov, kvazibankirji iz NLB pa so igrali monopoli s tihotapci, tajkuni in oligarhi, danes pa naj o tem ne bi niti pisali in naj na vse skupaj pozabimo?!

 

Tretj razlog: še vedno ni jasno, kako so kar vstopili v Promsvyazbanko in to tako pompozno, da se temu ni mogel načuditi niti IMF. In ne recite, da so bili na NLB zelo sposobni, ker danes vemo, da niso bili. Če bi bilo drugače, potem Drago Kos zadnje mesece ne bi doživljal poslovnega božiča - in to vsak dan znova.

 

In še četrti razlog: če zvemo še kaj več o bratih Ananyev, potem morda lahko začnemo odmotavati bolj zanimiv klopčič, poln različnih tranzicijskih basni. Ali lahko torej povemo kaj več o bratih Ananyev?

 

 

Orožje, dragi moji, orožje!

 

O zgodnjih delih bratov Ananyev vemo ravno toliko kot o kvalificiranosti Draga Kosa, da opravlja delo finančnega forenzika. Torej ničesar. In to je veljalo vse do leta 2012, ko je Promsvyazbank poskusila izvesti IPO (ponudbo delnic) na londonski borzi. Takrat je na dan prišlo nekaj zanimivih zgodb, ki deloma pojasnjujejo ozadje nastanka in preživetja nekdanje partnerice slovenskega nacionalnega ponosa. Businessinsider je namreč poročal, da sta brata Ananyev poslovno povezana z Yevgenyem Ananyevom (niso v sorodu), nekoč lastnikom in direktorjem uprave MAPO banke, ki je bila znana po tem, da je služila kot depozitna enota za ruske paradržavne trgovce z orožjem iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še več, povezavo med MAPO in Promsvyazbanko predstavlja Artem Konstandyan, bančnik, ki je svojo kariero začel v MAPO, danes pa je podpredsednik upravnega odbora Promsvyazbank.

 

Se kdo spomni afere zaradi prodaje ruskega MiG-29 Peruju? Takrat se je namreč izkazalo, kako zelo domiselno si je Jelcinova administracija postlala: "sposodila" si je orožje, ga prodala in si denar preko ruskih bank nakazala v davčne oaze. Glavna je bila MAPO banka. Nekaj neprecenljivega, saj tudi Slovenci radi trgujemo z orožjem zadnjih sedemdeset let. Naključje, kajne?

 

Ker nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je res zgodilo, naj bo to iztočnica za špekulacije, ki sledijo. Še enkrat, to epizodo moramo zapisati, sicer bo za zgodovino izgubljena, pa čeprav je lahko morda samo manjkajoči kamenček v širši zgodbi o Slovencih v bivši Sovjetski zvezi.

 

 

Predpostavke in špekulacije

 

Prva predpostavka: leta 2005 nisi kar vkorakal v Kremelj in kupil del druge največje zasebne banke, ki je bila za nameček v rokah oligarhov, katerih štetje se začne s preprodajo računalnikov v rajnki Sovjetski zvezi in z bančnimi posli, vezanimi na preprodajo sovjetskega orožja.

Špekulacija št. 1: brata Ananyev sta v računalniškem poslu nekako srečala s tedanjo Iskro, ki je aktivno vstopila na sovjetski trg še globoko v času komunizma. Vsekakor sta pred smrtjo Sovjetske zveze morala imeti dobre veze s Kremljem, da jima je bil posel takšni ravni sploh bil omogočen in da sta vstopila v kasto oligarhov. Te stare zveze, prelite z Iskrinimi politkomisarji, so NLB pravzaprav pripeljale do bratov Ananyev.

Špekulacija št. 2: v Sovjetski zvezi se je trgovanje z jugoslovanskim orožjem ustavilo z razpadom obeh držav, vendar pa je Ljubljanska banka s svojimi ekspoziturami ostala glavni posrednik. Čeprav je bila ugnezdena v starih ruskih strukturah, je bila njena moč šibka in je segla kvečejemu do Promsvyazbank. Kdo ve, morda se je Konstandyan spomnil starih podalpskih prijateljev, svetovnih prvakov v bančni etiki?

 

Druga predpostavka: vstop na ruski bančni trg je bil, vsaj po mnenju IMF, na robu poslovnega čudeža in eden od znanilcev sprememb v Ruski federaciji. Zakaj bi NLB, če ji je že uspel ta manever, izstopila iz Promsvyazbank?! Vse skupaj nima nobenega smisla - niti to ne, da portfeljska naložba neke banke traja samo eno leto, saj ne gre za nakup treh, štirih delnic preko Alta skladov. Čeprav pri takšnih upravah, kakršne so v zadnjih desetletjih vodile NLB, tudi tako bizarne ideje ne bi bile presenetljive.

Špekulacija št. 1: brata Ananyev sta ugotovila, da NLB ne prinaša nič posebnega in da so za ovinkom bolj zanimive banke, ki delujejo na območju EU. Zato so našim bančnim genijem povedali, da je čas, da zaključijo svojo slavno portfeljsko investicijo. Promsvyazbank ima namreč zgodovino odpiranja in zapiranja lastniških deležev do višine 15%, pri čemer gre zelo verjetno za poskuse pridobivanja trgov in svežega kapitala preko lastniških partnerjev, ki vstopajo v banko dveh čudaških pravoslavnih oligarhov.

Špekulacija št. 2: v balkanskih tranzicijskih dosjejih smo opazili poslovni običaj, ko nekaj pred resnim prevzemom v podjetje vstopi kopica povabljencev, ki se potem z glavni prodajalcem družno odloči za prodajo. Pri tem se iz posla realizirajo lepe provizije tako za glavnega prodajalca kot za njegove sluge. Mogoče so v Promsvyazbank videli priložnost, da "nategnejo" ceno za nemško Commerzbank in so vse skupaj fingirali z NLB, ki je kljub vsemu tako kot nemška banka prihajala iz območja EU, imela pa je balkansko bančno etiko?

Špekulacija št. 3: dejansko se ni zgodil noben poseben vstop v Promsavyazbanko, ampak je šlo za konvertiranje dolgov v lastniške deleže ali neko podobno shemo. Karkoli je že bilo, ni šlo na škodo NLB, ki je kasneje, dokler je to še zmogla (torej nekje do 2007), še naprej sklepala kreditne posle z Ananyevi. Morda se je celo nekdo napajal v celotni zgodbi in denar vrnil v Slovenijo prek "ruskega prevzema". Vse to smo na Balkanu že videli in v tem so naši prvaki v poslovni etiki res dobri.

Špekulacija št. 4: nekdo je svoj ruski posel speljal preko lastniškega gnezdenja NLB v Promsvyazbanki. To niti ni tako nemogoče, bila bi le drobna usluga neke administracije in njihovih oligarhov za velike poslovne zgodbe. Če hočete, tako je kaka provizija najhitreje prišla v podalpski raj.

 

Tretja predpostavka: bahatost genijev iz NLB je pripeljala do tega, da so vrgli malo morje investicijskih sredstev v odkup nepomembnega deleža Prmosvyazbanke samo zato, da so se lahko doma in po Balkanu tolkli po prsih, češ kako hudi bančniki so.

 


Marjan Kramar in Cvetka Selšek (Foto: Mediaspeed)

 

Kaj dejansko drži, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, ker nimamo te sreče, da bi podobno kot finančni forenzik Kos dostopali do bančnih map. Resnice ne bomo nikoli izvedeli niti iz medijev, saj tisti, ki celotno zgodbo poznajo, o tem nikoli ne bodo spregovorili. Poleg tega domnevamo, da policiji verjetno niti ne pade na pamet, da je šlo pri ekspresnem vstopu in izstopu NLB v Promsvyazbanko za karkoli nenavadnega. Po drugi strani so vsi, ki prihajajo iz Slovenije (z izjemo Janeza Škrabca), za Ruse enostavno preveč nepomembni, bizarni posebneži in temu primerno se o njih ne piše, se jih ne omenja in o njih ne obstaja nobena dokumentacija.

 

In NLB? Če bomo srečni, bomo dobili odgovor, v katerem bodo potrdili, da prav nič ne vedo in da dajejo nenormalno veliko poudarka poslovni etiki. Brata Ananyev pa sta bila takrat še poslovna škorca... Drži pa, da so na NLB še enkrat presegli sami sebe: šli so v neko čudno shemo z banko dveh oligarhov, ki sta obogatela na nenavaden način in sta danes ključna ne samo za preživetje Putinovega bančništva, ampak tudi za kreditno zalivanje ruskih paradržavnih mastodontov. Pomembnost bratov Ananyev se ne meri samo na bančnem trgu, ampak tudi na medijskem in političnem. Če k temu dodamo informacijo, da je paraputinov Rostelecom prav po ultraško polnil Promsvyazbanko s posli, o čemer je pisal Telecompaper, verjetno razumete, da zgodba ni nepomembna za razumevanje slovenske tranzicije in omrežij, ki so to tranzicijo izpeljale, oziroma da se je neka stara mreža pokazala samo za hip in potem takoj poniknila.

 

Zgolj kot zgodovinski podatek: v letu 2005, ko je bil izpeljan posel z Promsvyazbanko oziroma mitskega vstop na ruski bančni trg, so v upravi NLB sedeli: »Million Euro Man« Marjan Kramar kot predsednik in Matej Narat, Pierre van Keirsbilck, Erik Luts, Borut Stanič in Andrej Hazabent kot člani. Kaj točno je bila zgoraj opisana ruska epizoda, kdo jih je tja potegnil in kaj so nameravali ter za čigav račun, zagotovo najbolje vedo prav te "zgodovinske" osebnosti.

 

 

Ob koncu dosjeja se začne nova zgodba

 

Iz zgodovine smo izvlekli fascinantno epizodo slovenskega priklanjanja ruskim oligarhom, kar sicer ni veliko, je pa vseeno še en košček v mozaiku delovanja NLB. Če križamo rusko zgodbo z balkanskimi epopejami, se počasi začenja oblikovati slika o tem, kaj natanko je NLB ves čas bila in za koga je delovala. Naša infografika medtem postaja vse bogatejša:

 

 

 

 

Zapomnite si dobro: banka slovenska nacionalnega ponosa, imenovana NLB, bo poslovala z vsakim. Poiščite ji tajkuna, oligarha ali pa tihotapca cigaret, sploh ni problema. Prosto po Niku Kavčiču: za šverc rojeni, za šverc vzgojeni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
1
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,895
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,404
03/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,769
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,252
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,287
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,020
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 753
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,403
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605