Ko je pred mnogimi meseci Chris Gwilliam končal s svojo kratko zaposlitvijo v DUTB, so me obdajali dvomi. Ni bilo jasnega pojasnila, zakaj je moral zelo izkušen človek, ki so ga izbrali na javnem razpisu, nenadoma oditi. Še vedno čakamo na obrazložitev. Zaradi ksenofobije? Nesoglasja s švedskim klubom? Ker je bil preveč neodvisen od politikov? Malo verjetno iz poslovnih razlogov, ker je komaj začel. 

Zgodba s plačami se mi zdi tipično slovensko sprenevedanje in zavajanje. Pri ocenjevanju plač vodilnih štejejo mednarodna merila, izkušnje in kazalci uspešnosti. Zanimivo bi jih bilo primerjati s plačami v slabih bankah na Irskem in v Španiji, ne pa samo s plačami v vodilnih slovenskih družbah in podjetjih. Navajajo tudi nepomembne tehnične postopkovne prekrške. 

DUTB je preveč pomembna družba, da bi jo obravnavali kot oddelek javne uprave. Odločitve se morajo sprejemati na miren in posloven način. Gledano z mojega stališča se mi zdi, da se je uprava uspešno soočila z nekaterimi zelo težavnimi in tveganimi situacijami.

Seveda se ne bi strinjal z vsemi potezami, toda najpomembneje je, da so sprejemali odločitve. In to kljub izjemnim težavam, ki jih predstavlja slovenski način delovanja. Dvotirni podjetniški sistem, tako priljubljen pri mnogih ljudeh, je velika ovira v tako majhni deželi, v kateri so, na splošno, podjetja po evropskih standardih majhna. Kot pravi pregovor, deljena odgovornost je oslabljena odgovornost.

Kot sem že velikokrat dejal, ne verjamem, da ljudje v celoti razumejo nevarno situacijo, v kateri sta bila država in gospodarstvo in sta še vedno zaradi neuspešnih bank in prezadolženih podjetij. Nujno je potrebna realna ocena dejanskega stanja.

Kaj storiti? Upam, da ne bo prišlo do politizacije DUTB. Upam, da se ne bo edini slovenski kompleks pomešal z neodločnostjo. Nujno potrebno je, da družba ohrani neodvisnost od politike. Če ne deluje pravilno, bi svetoval, naj se za hiter pregled zaprosi priznano mednarodno svetovalno skupino. Ta ne bi smela biti iz Slovenije, temveč iz uglednega mednarodnega centra. Morala bi preiskati vse vidike, vključno z metodami, stroški, organizacijo itd.

Preučiti bi bilo treba tudi, kje je nadzor odpovedal oziroma zavajal. V finančnem ministrstvu? V Banki Slovenije? Bi moral parlament razmisliti o novem zakonu?

Nekaj pa zatrdno vem. Mednarodni finančni trgi z naraščajočo osuplostjo gledajo na Slovenijo in se sprašujejo, kaj se dogaja. Zaupanje, ki se je začelo krepiti, ko se je program privatizacije uskladil z EU, in tudi z ustanovitvijo DUTB, se začenja topiti kot sneg spomladi.