Komentar

CETERUM CENSEO: opazke o desnici in desničarjih

V Sloveniji so desnica in desničarji še vedno slabšalne oznake, s katerimi je mogoče prizadeti položaj in ugled političnih tekmecev. Iz socialističnih časov in razglasov se je v naš čas prenesla delitev na nazadnjaško desnico in napredno levico.

10.10.2015 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   desnica   levica   oportunisti   predsodki   nacionalizem

Foto: New Statesman

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo.

V komunistični Sloveniji so "desničarje" pojmovali kot privržence starega režima, Cerkve, monarhije, kapitalizma, skratka sodobnim razmeram neprilagojene in nevarne ljudi. Agitacija in propaganda, predvsem pa udbovski dosjeji - tudi tisti, ki so se nanašali na pisca teh vrstic - so bili polni izgredov "meščanske desnice".

 

Desničarji so bili reakcionarji, sovražniki in mračnjaki.

 

Tostran revolucije in osvobodilnega boja pa je bil hrabri novi levičarski svet. Vse kaže, da se še vedno nismo otresli takšnih pojmovanj. Slovenski mediji označujejo kot desne/desničarske stranke recimo NSi, SLS in SDS, čeprav so vse tri povezane z Evropsko ljudsko stranko, ki velja za desnosredinsko oziroma sredinsko grupacijo. V tej skupini so tudi stranke kot nemška CDU (Merkel) ali francoska UMP (Sarkozy), ki - mimogrede povedano - spadajo med stranke splošnega tipa (Volkspartei), ker ne nagovarjajo le posameznih lokalnih, interesnih oziroma etničnih skupin ali določenih slojev (npr. delavski razred), ampak vse državljane.

 

V drugih evropskih državah označujejo z desnico in desničarji stranke, ki pogosto niti nimajo predstavnikov v parlamentih ali delujejo na robu političnega prostora, res pa je, da jih je vse več. Mednje - po merilih revije Time - spadajo avstrijska (Strachejeva) Svobodnjaška stranka, britanska (Griffinova) Nacionalna stranka, danska Ljudska stranka (Dansk Folkeparti Pie Kjaersgaard), francoska Nacionalna fronta (Marine Le Pen), italijanska (Bossijeva) Severna liga, madžarski (Vonov) Jobbik, nemška (Voigtova) Nacionalnodemokratska stranka (Nationaldemokratische Partei Deutschlands), nizozemska (Wildersova) Svobodnjaška stranka, norveška Napredna stranka (Siv Jensenove) in npr. švedski Demokrati (Sweden Democrats Jimmieja Akessona).

 

Desničarske stranke - med katerimi Time ni našel nobene slovenske - zagovarjajo evroskepticizem, kulturno identiteto, protekcionizem, tradicionalne vrednote... zavračajo pa globalizacijo, islam, kapitalizem, priseljevanje in vladajoči režim (establišment). V Sloveniji bi bilo potemtakem treba najprej razčistiti nekaj terminoloških vprašanj in odpraviti (namenoma povzročeno) ideološko zmedo, saj se pri nas stranke, ki po eni strani zagovarjajo evroskepticizem in tradicionalne vrednote (komunistično aristokracijo), po drugi strani pa zavračajo globalizacijo in kapitalizem, imenujejo levičarske oziroma leve. Takšne stranke, ki v Sloveniji skupaj s sindikati predstavljajo vladajoči establišment, so (ali so bile) v Sloveniji predvsem Desus, Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Zares in Zavezništvo Alenke Bratušek.

 

Ob tem ne bi smeli pozabiti, da so bile slovenske sredinske in desnosredinske stranke bolj ali manj (razen v času osamosvajanja 1990-1992 in med letoma 2004-2008) odrinjene od vzvodov vladanja in da večino časa - kljub padcu Berlinskega zidu - državne ustanove obvladujejo stranke, ki se imenujejo leve in sredinske, čeprav to niso, ali pa ni mogoče ugotoviti, kaj sploh so. Opravičujem se, ker se ponavljam, vendar ceterum censeo, da je 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v Sloveniji držala t.i. levica.

 

Naj se slovenski voditelji iz ospredja in ozadja imenujejo tako ali drugače, je iz splošnega drsenja države po lestvicah bančne in finančne učinkovitosti, konkurenčnosti, mednarodnega ugleda, podjetniške svobode, zanimanja tujih vlagateljev za vlaganja v Sloveniji in zaščite človekovih pravic... seveda jasno, da so omenjeni strankarski monopoli usodno škodljivi za državo. Nadaljevanje škandaloznih praks okrog pravosodja, NLB, DUTB in celo UKC utegne Slovenijo pripeljati do položaja, ko bi za rešitev prosili druge države, npr. Hrvaško, Rusijo ali Srbijo.

 

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države (15-odstotni delež!) ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. To preprosto pomeni delovanje s polovico nacionalnih zmogljivosti, iz česar je mogoče razložiti splošno slovensko zaostajanje za drugimi, celo nekdanjimi vzhodnoevropskimi državami. Toda tragedije s tem ni konec. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti - žal - škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo. Škodljiva politika doživlja vse več podpore, kar pa seveda ne pelje k rešitvi, ampak k zlomu.

 

Iz razlogov, ki so bili večkrat predstavljeni, danes tisti del slovenske politike, ki zastopa zmerne desnosredinske ali preprosto sredinske vrednote, (morda z izjemo NSi) ne narašča v smislu privlačnosti, ki je značilna za stranke splošnega, "vse-narodnega" tipa, ampak se osredotoča na posamezne probleme, se krči oziroma na prihodnjih volitvah ne obeta večinskega rezultata, ki bi omogočil dostojno sredinsko vlado.

 

Kot je bilo rečeno v našem nedavnem pismu Cerarju in Janši, bi bilo mogoče dostojno sredinsko rešitev najti v veliki koaliciji. Slovenija pa v vsakem primeru potrebuje novo, široko in splošno dostopno desnosredinsko organizacijo zaradi samoohranitve.

 

 

Opomba: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam!" ("Sploh pa mislim, da je Kartagino treba porušiti!"), je vzklik, ki ga je v svojih govorih pogosto ponavljal rimski senator Katon starejši (234-149 pr. n. št.).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
0
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
3
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,153
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,635
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,395
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,203
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,786
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,330
07/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,496
08/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,380
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,277
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,679