Komentar

CETERUM CENSEO: opazke o desnici in desničarjih

V Sloveniji so desnica in desničarji še vedno slabšalne oznake, s katerimi je mogoče prizadeti položaj in ugled političnih tekmecev. Iz socialističnih časov in razglasov se je v naš čas prenesla delitev na nazadnjaško desnico in napredno levico.

10.10.2015 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   desnica   levica   oportunisti   predsodki   nacionalizem

Foto: New Statesman

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo.

V komunistični Sloveniji so "desničarje" pojmovali kot privržence starega režima, Cerkve, monarhije, kapitalizma, skratka sodobnim razmeram neprilagojene in nevarne ljudi. Agitacija in propaganda, predvsem pa udbovski dosjeji - tudi tisti, ki so se nanašali na pisca teh vrstic - so bili polni izgredov "meščanske desnice".

 

Desničarji so bili reakcionarji, sovražniki in mračnjaki.

 

Tostran revolucije in osvobodilnega boja pa je bil hrabri novi levičarski svet. Vse kaže, da se še vedno nismo otresli takšnih pojmovanj. Slovenski mediji označujejo kot desne/desničarske stranke recimo NSi, SLS in SDS, čeprav so vse tri povezane z Evropsko ljudsko stranko, ki velja za desnosredinsko oziroma sredinsko grupacijo. V tej skupini so tudi stranke kot nemška CDU (Merkel) ali francoska UMP (Sarkozy), ki - mimogrede povedano - spadajo med stranke splošnega tipa (Volkspartei), ker ne nagovarjajo le posameznih lokalnih, interesnih oziroma etničnih skupin ali določenih slojev (npr. delavski razred), ampak vse državljane.

 

V drugih evropskih državah označujejo z desnico in desničarji stranke, ki pogosto niti nimajo predstavnikov v parlamentih ali delujejo na robu političnega prostora, res pa je, da jih je vse več. Mednje - po merilih revije Time - spadajo avstrijska (Strachejeva) Svobodnjaška stranka, britanska (Griffinova) Nacionalna stranka, danska Ljudska stranka (Dansk Folkeparti Pie Kjaersgaard), francoska Nacionalna fronta (Marine Le Pen), italijanska (Bossijeva) Severna liga, madžarski (Vonov) Jobbik, nemška (Voigtova) Nacionalnodemokratska stranka (Nationaldemokratische Partei Deutschlands), nizozemska (Wildersova) Svobodnjaška stranka, norveška Napredna stranka (Siv Jensenove) in npr. švedski Demokrati (Sweden Democrats Jimmieja Akessona).

 

Desničarske stranke - med katerimi Time ni našel nobene slovenske - zagovarjajo evroskepticizem, kulturno identiteto, protekcionizem, tradicionalne vrednote... zavračajo pa globalizacijo, islam, kapitalizem, priseljevanje in vladajoči režim (establišment). V Sloveniji bi bilo potemtakem treba najprej razčistiti nekaj terminoloških vprašanj in odpraviti (namenoma povzročeno) ideološko zmedo, saj se pri nas stranke, ki po eni strani zagovarjajo evroskepticizem in tradicionalne vrednote (komunistično aristokracijo), po drugi strani pa zavračajo globalizacijo in kapitalizem, imenujejo levičarske oziroma leve. Takšne stranke, ki v Sloveniji skupaj s sindikati predstavljajo vladajoči establišment, so (ali so bile) v Sloveniji predvsem Desus, Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Zares in Zavezništvo Alenke Bratušek.

 

Ob tem ne bi smeli pozabiti, da so bile slovenske sredinske in desnosredinske stranke bolj ali manj (razen v času osamosvajanja 1990-1992 in med letoma 2004-2008) odrinjene od vzvodov vladanja in da večino časa - kljub padcu Berlinskega zidu - državne ustanove obvladujejo stranke, ki se imenujejo leve in sredinske, čeprav to niso, ali pa ni mogoče ugotoviti, kaj sploh so. Opravičujem se, ker se ponavljam, vendar ceterum censeo, da je 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v Sloveniji držala t.i. levica.

 

Naj se slovenski voditelji iz ospredja in ozadja imenujejo tako ali drugače, je iz splošnega drsenja države po lestvicah bančne in finančne učinkovitosti, konkurenčnosti, mednarodnega ugleda, podjetniške svobode, zanimanja tujih vlagateljev za vlaganja v Sloveniji in zaščite človekovih pravic... seveda jasno, da so omenjeni strankarski monopoli usodno škodljivi za državo. Nadaljevanje škandaloznih praks okrog pravosodja, NLB, DUTB in celo UKC utegne Slovenijo pripeljati do položaja, ko bi za rešitev prosili druge države, npr. Hrvaško, Rusijo ali Srbijo.

 

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države (15-odstotni delež!) ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. To preprosto pomeni delovanje s polovico nacionalnih zmogljivosti, iz česar je mogoče razložiti splošno slovensko zaostajanje za drugimi, celo nekdanjimi vzhodnoevropskimi državami. Toda tragedije s tem ni konec. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti - žal - škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo. Škodljiva politika doživlja vse več podpore, kar pa seveda ne pelje k rešitvi, ampak k zlomu.

 

Iz razlogov, ki so bili večkrat predstavljeni, danes tisti del slovenske politike, ki zastopa zmerne desnosredinske ali preprosto sredinske vrednote, (morda z izjemo NSi) ne narašča v smislu privlačnosti, ki je značilna za stranke splošnega, "vse-narodnega" tipa, ampak se osredotoča na posamezne probleme, se krči oziroma na prihodnjih volitvah ne obeta večinskega rezultata, ki bi omogočil dostojno sredinsko vlado.

 

Kot je bilo rečeno v našem nedavnem pismu Cerarju in Janši, bi bilo mogoče dostojno sredinsko rešitev najti v veliki koaliciji. Slovenija pa v vsakem primeru potrebuje novo, široko in splošno dostopno desnosredinsko organizacijo zaradi samoohranitve.

 

 

Opomba: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam!" ("Sploh pa mislim, da je Kartagino treba porušiti!"), je vzklik, ki ga je v svojih govorih pogosto ponavljal rimski senator Katon starejši (234-149 pr. n. št.).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
1
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
21
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
17
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Svoboda? To je tisto, kar fizično boli, ko je ni
3
27.09.2020 07:00
Zdaj že lahko brez zadržka zapišem, da je človeška vrsta prišla do trenutka velikega obrata, ki je odločilen za našo zahodno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.705
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.537
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.170
04/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.911
05/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.134
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.548
07/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.621
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.653
09/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.565
10/
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.445