Komentar

CETERUM CENSEO: opazke o desnici in desničarjih

V Sloveniji so desnica in desničarji še vedno slabšalne oznake, s katerimi je mogoče prizadeti položaj in ugled političnih tekmecev. Iz socialističnih časov in razglasov se je v naš čas prenesla delitev na nazadnjaško desnico in napredno levico.

10.10.2015 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   desnica   levica   oportunisti   predsodki   nacionalizem

Foto: New Statesman

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo.

V komunistični Sloveniji so "desničarje" pojmovali kot privržence starega režima, Cerkve, monarhije, kapitalizma, skratka sodobnim razmeram neprilagojene in nevarne ljudi. Agitacija in propaganda, predvsem pa udbovski dosjeji - tudi tisti, ki so se nanašali na pisca teh vrstic - so bili polni izgredov "meščanske desnice".

 

Desničarji so bili reakcionarji, sovražniki in mračnjaki.

 

Tostran revolucije in osvobodilnega boja pa je bil hrabri novi levičarski svet. Vse kaže, da se še vedno nismo otresli takšnih pojmovanj. Slovenski mediji označujejo kot desne/desničarske stranke recimo NSi, SLS in SDS, čeprav so vse tri povezane z Evropsko ljudsko stranko, ki velja za desnosredinsko oziroma sredinsko grupacijo. V tej skupini so tudi stranke kot nemška CDU (Merkel) ali francoska UMP (Sarkozy), ki - mimogrede povedano - spadajo med stranke splošnega tipa (Volkspartei), ker ne nagovarjajo le posameznih lokalnih, interesnih oziroma etničnih skupin ali določenih slojev (npr. delavski razred), ampak vse državljane.

 

V drugih evropskih državah označujejo z desnico in desničarji stranke, ki pogosto niti nimajo predstavnikov v parlamentih ali delujejo na robu političnega prostora, res pa je, da jih je vse več. Mednje - po merilih revije Time - spadajo avstrijska (Strachejeva) Svobodnjaška stranka, britanska (Griffinova) Nacionalna stranka, danska Ljudska stranka (Dansk Folkeparti Pie Kjaersgaard), francoska Nacionalna fronta (Marine Le Pen), italijanska (Bossijeva) Severna liga, madžarski (Vonov) Jobbik, nemška (Voigtova) Nacionalnodemokratska stranka (Nationaldemokratische Partei Deutschlands), nizozemska (Wildersova) Svobodnjaška stranka, norveška Napredna stranka (Siv Jensenove) in npr. švedski Demokrati (Sweden Democrats Jimmieja Akessona).

 

Desničarske stranke - med katerimi Time ni našel nobene slovenske - zagovarjajo evroskepticizem, kulturno identiteto, protekcionizem, tradicionalne vrednote... zavračajo pa globalizacijo, islam, kapitalizem, priseljevanje in vladajoči režim (establišment). V Sloveniji bi bilo potemtakem treba najprej razčistiti nekaj terminoloških vprašanj in odpraviti (namenoma povzročeno) ideološko zmedo, saj se pri nas stranke, ki po eni strani zagovarjajo evroskepticizem in tradicionalne vrednote (komunistično aristokracijo), po drugi strani pa zavračajo globalizacijo in kapitalizem, imenujejo levičarske oziroma leve. Takšne stranke, ki v Sloveniji skupaj s sindikati predstavljajo vladajoči establišment, so (ali so bile) v Sloveniji predvsem Desus, Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Zares in Zavezništvo Alenke Bratušek.

 

Ob tem ne bi smeli pozabiti, da so bile slovenske sredinske in desnosredinske stranke bolj ali manj (razen v času osamosvajanja 1990-1992 in med letoma 2004-2008) odrinjene od vzvodov vladanja in da večino časa - kljub padcu Berlinskega zidu - državne ustanove obvladujejo stranke, ki se imenujejo leve in sredinske, čeprav to niso, ali pa ni mogoče ugotoviti, kaj sploh so. Opravičujem se, ker se ponavljam, vendar ceterum censeo, da je 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v Sloveniji držala t.i. levica.

 

Naj se slovenski voditelji iz ospredja in ozadja imenujejo tako ali drugače, je iz splošnega drsenja države po lestvicah bančne in finančne učinkovitosti, konkurenčnosti, mednarodnega ugleda, podjetniške svobode, zanimanja tujih vlagateljev za vlaganja v Sloveniji in zaščite človekovih pravic... seveda jasno, da so omenjeni strankarski monopoli usodno škodljivi za državo. Nadaljevanje škandaloznih praks okrog pravosodja, NLB, DUTB in celo UKC utegne Slovenijo pripeljati do položaja, ko bi za rešitev prosili druge države, npr. Hrvaško, Rusijo ali Srbijo.

 

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države (15-odstotni delež!) ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. To preprosto pomeni delovanje s polovico nacionalnih zmogljivosti, iz česar je mogoče razložiti splošno slovensko zaostajanje za drugimi, celo nekdanjimi vzhodnoevropskimi državami. Toda tragedije s tem ni konec. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti - žal - škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo. Škodljiva politika doživlja vse več podpore, kar pa seveda ne pelje k rešitvi, ampak k zlomu.

 

Iz razlogov, ki so bili večkrat predstavljeni, danes tisti del slovenske politike, ki zastopa zmerne desnosredinske ali preprosto sredinske vrednote, (morda z izjemo NSi) ne narašča v smislu privlačnosti, ki je značilna za stranke splošnega, "vse-narodnega" tipa, ampak se osredotoča na posamezne probleme, se krči oziroma na prihodnjih volitvah ne obeta večinskega rezultata, ki bi omogočil dostojno sredinsko vlado.

 

Kot je bilo rečeno v našem nedavnem pismu Cerarju in Janši, bi bilo mogoče dostojno sredinsko rešitev najti v veliki koaliciji. Slovenija pa v vsakem primeru potrebuje novo, široko in splošno dostopno desnosredinsko organizacijo zaradi samoohranitve.

 

 

Opomba: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam!" ("Sploh pa mislim, da je Kartagino treba porušiti!"), je vzklik, ki ga je v svojih govorih pogosto ponavljal rimski senator Katon starejši (234-149 pr. n. št.).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
12
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
12
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.958
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.958
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.214
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.836
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.944
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.867
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.424
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.171
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.043
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.215