Komentar

CETERUM CENSEO: opazke o desnici in desničarjih

V Sloveniji so desnica in desničarji še vedno slabšalne oznake, s katerimi je mogoče prizadeti položaj in ugled političnih tekmecev. Iz socialističnih časov in razglasov se je v naš čas prenesla delitev na nazadnjaško desnico in napredno levico.

10.10.2015 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   desnica   levica   oportunisti   predsodki   nacionalizem

Foto: New Statesman

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo.

V komunistični Sloveniji so "desničarje" pojmovali kot privržence starega režima, Cerkve, monarhije, kapitalizma, skratka sodobnim razmeram neprilagojene in nevarne ljudi. Agitacija in propaganda, predvsem pa udbovski dosjeji - tudi tisti, ki so se nanašali na pisca teh vrstic - so bili polni izgredov "meščanske desnice".

 

Desničarji so bili reakcionarji, sovražniki in mračnjaki.

 

Tostran revolucije in osvobodilnega boja pa je bil hrabri novi levičarski svet. Vse kaže, da se še vedno nismo otresli takšnih pojmovanj. Slovenski mediji označujejo kot desne/desničarske stranke recimo NSi, SLS in SDS, čeprav so vse tri povezane z Evropsko ljudsko stranko, ki velja za desnosredinsko oziroma sredinsko grupacijo. V tej skupini so tudi stranke kot nemška CDU (Merkel) ali francoska UMP (Sarkozy), ki - mimogrede povedano - spadajo med stranke splošnega tipa (Volkspartei), ker ne nagovarjajo le posameznih lokalnih, interesnih oziroma etničnih skupin ali določenih slojev (npr. delavski razred), ampak vse državljane.

 

V drugih evropskih državah označujejo z desnico in desničarji stranke, ki pogosto niti nimajo predstavnikov v parlamentih ali delujejo na robu političnega prostora, res pa je, da jih je vse več. Mednje - po merilih revije Time - spadajo avstrijska (Strachejeva) Svobodnjaška stranka, britanska (Griffinova) Nacionalna stranka, danska Ljudska stranka (Dansk Folkeparti Pie Kjaersgaard), francoska Nacionalna fronta (Marine Le Pen), italijanska (Bossijeva) Severna liga, madžarski (Vonov) Jobbik, nemška (Voigtova) Nacionalnodemokratska stranka (Nationaldemokratische Partei Deutschlands), nizozemska (Wildersova) Svobodnjaška stranka, norveška Napredna stranka (Siv Jensenove) in npr. švedski Demokrati (Sweden Democrats Jimmieja Akessona).

 

Desničarske stranke - med katerimi Time ni našel nobene slovenske - zagovarjajo evroskepticizem, kulturno identiteto, protekcionizem, tradicionalne vrednote... zavračajo pa globalizacijo, islam, kapitalizem, priseljevanje in vladajoči režim (establišment). V Sloveniji bi bilo potemtakem treba najprej razčistiti nekaj terminoloških vprašanj in odpraviti (namenoma povzročeno) ideološko zmedo, saj se pri nas stranke, ki po eni strani zagovarjajo evroskepticizem in tradicionalne vrednote (komunistično aristokracijo), po drugi strani pa zavračajo globalizacijo in kapitalizem, imenujejo levičarske oziroma leve. Takšne stranke, ki v Sloveniji skupaj s sindikati predstavljajo vladajoči establišment, so (ali so bile) v Sloveniji predvsem Desus, Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Zares in Zavezništvo Alenke Bratušek.

 

Ob tem ne bi smeli pozabiti, da so bile slovenske sredinske in desnosredinske stranke bolj ali manj (razen v času osamosvajanja 1990-1992 in med letoma 2004-2008) odrinjene od vzvodov vladanja in da večino časa - kljub padcu Berlinskega zidu - državne ustanove obvladujejo stranke, ki se imenujejo leve in sredinske, čeprav to niso, ali pa ni mogoče ugotoviti, kaj sploh so. Opravičujem se, ker se ponavljam, vendar ceterum censeo, da je 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v Sloveniji držala t.i. levica.

 

Naj se slovenski voditelji iz ospredja in ozadja imenujejo tako ali drugače, je iz splošnega drsenja države po lestvicah bančne in finančne učinkovitosti, konkurenčnosti, mednarodnega ugleda, podjetniške svobode, zanimanja tujih vlagateljev za vlaganja v Sloveniji in zaščite človekovih pravic... seveda jasno, da so omenjeni strankarski monopoli usodno škodljivi za državo. Nadaljevanje škandaloznih praks okrog pravosodja, NLB, DUTB in celo UKC utegne Slovenijo pripeljati do položaja, ko bi za rešitev prosili druge države, npr. Hrvaško, Rusijo ali Srbijo.

 

Zaostajanje slovenskih sredinskih in desnosredinskih strank pri vodenju države (15-odstotni delež!) ima veliko negativnih posledic. Po eni strani državljani, ki po svojem prepričanju sodijo na sredino ali v desno sredino, nimajo dostopa do vodilnih javnih in državnih služb, ki so po definiciji (45 let po vojni in 20 let po osamosvojitvi) zasedene s privrženci t.i. levice. To preprosto pomeni delovanje s polovico nacionalnih zmogljivosti, iz česar je mogoče razložiti splošno slovensko zaostajanje za drugimi, celo nekdanjimi vzhodnoevropskimi državami. Toda tragedije s tem ni konec. Bistri in praktični mladi ljudje, ki ne odidejo v tujino, ugotavljajo, kje sta moč in denar, in se začnejo prilagajati razmeram. Iz praktičnih razlogov se približujejo t.i. levičarskim strankam, postajajo konformisti in oportunisti, kar pomeni, da - celo v primerih hinavstva - prihaja do značajskih poškodb. Oportunisti - žal - škode ne zmanjšujejo, ampak jo povečujejo. Škodljiva politika doživlja vse več podpore, kar pa seveda ne pelje k rešitvi, ampak k zlomu.

 

Iz razlogov, ki so bili večkrat predstavljeni, danes tisti del slovenske politike, ki zastopa zmerne desnosredinske ali preprosto sredinske vrednote, (morda z izjemo NSi) ne narašča v smislu privlačnosti, ki je značilna za stranke splošnega, "vse-narodnega" tipa, ampak se osredotoča na posamezne probleme, se krči oziroma na prihodnjih volitvah ne obeta večinskega rezultata, ki bi omogočil dostojno sredinsko vlado.

 

Kot je bilo rečeno v našem nedavnem pismu Cerarju in Janši, bi bilo mogoče dostojno sredinsko rešitev najti v veliki koaliciji. Slovenija pa v vsakem primeru potrebuje novo, široko in splošno dostopno desnosredinsko organizacijo zaradi samoohranitve.

 

 

Opomba: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam!" ("Sploh pa mislim, da je Kartagino treba porušiti!"), je vzklik, ki ga je v svojih govorih pogosto ponavljal rimski senator Katon starejši (234-149 pr. n. št.).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.288
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.484
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.050
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.168
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 814
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.522
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 779
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 744