Razkrivamo

Dosje Stožice, 1. del: fantomski trgovski center in zloraba javno-zasebnega partnerstva

Letošnje poletje je zaznamovala peta obletnica "zaključka intenzivne gradnje" nasedle investicije Športno-rekreacijskega centra Stožice. 10. avgusta 2010 je investitor GREP, d.o.o. pridobil odločbo poskusnem obratovanju nogometnega stadiona, športne dvorane in pripadajočimi zunanjimi površinami, čeprav se trgovski center ni nikoli zgradil. Ostale so prazne površine, neplačani podizvajalci in kasnejši poskusi refinaniranja z evropskimi sredstvi in kreditom sedmih bank...

13.10.2015 06:55
Piše: Miha Jazbinšek
Ključne besede:   stožice   grep   štadion   janković   ljubljana   nlb   simoneti

Foto: www.mediaspeed.net

Stožice so kultni primer kolateralnih škod. Danes so vse tri stavbe v upravnih in sodnih nepremičninskih evidencah in registrih virtualno evidentirane z letom izgradnje 2010, čeprav sta športna dvojčka dograjena leta 2011, nakupovalni center skupaj z nedograjeno javno ploščadjo pa ne bo dograjen niti v bližnji prihodnosti.

         Resnici na ljubo je že v prostorskem aktu 2008 ekipa podžupana Janeza Koželja brez znanj urbane privlačnosti in dimenzioniranja obremenila Športno-rekreacijski center (ŠRC) Stožice) z neuresničljivim podzemnim "shopping" centrom, kjer je ena sama prodajna etaža 4,5-krat večja od Mercatorjevega centra v Šiški in 2,5-krat krat od kompleksa IKEA Zagreb!

 

 

V javnem delu tako ostajajo nedograjeni diagnostični center, muzej športa, parkirišča in ploščad z ogrevalnim nogometnim igriščem, sankališčem, kolesarsko sprehajalno in trim stezo, otroškim igriščem. Skupaj to znese kar 20 milijonov evrov še nerealiziranih obveznosti Grepa oziroma slabe banke (DUTB) do Mestne občine Ljubljana. V zasebnem delu pa so to dovozna krožna cesta, strešna in fasadna konstrukcija, vse inštalacije in osrednja nakupovalna ulica. Za vsak lokal, ki jih je skupaj daleč čez 90.000 m2 pa bodo morali novi investitorji in/ali Grep ter MOL šele pridobiti ločeno gradbeno dovoljenje za interier, inštalacije in požarno varnost.

 

Brez zemljišča in gradbenega dovoljenja sta še dokončna prometna ureditev ob Vojkovi cesti in optimalna, a zamolčana PR parkirna hiša ob dvorani, optimalna tudi za potrebe soseske BS3. Kot posledica redukcije projektov in dovoljenj iz časa okoljskega ministra Karla Erjavca mimo pristojne, a nadležne upravne enote, da je Zoran Janković lahko odpravil zemljiško-lastniške "ovire" projektu-torzu. Bo usoda te urbane njive večno v posmeh "zelene prestolnice"?

 

 

Moderna politična tovarna Stožice

 

Tandem Janković-Koželj je leta 2006 s predvolilno fikcijo, da bo v Stožicah stadion stal že leta 2008, premagal realnost in fiziko ter ljubljansko in slovensko zdravo pamet. Oktobra 2007 pa tudi pamet mestnih svetnikov z datumom 2009 v Koželjevi Viziji 2025. Na isti seji so sprejeli akt o ustanovitvi javno-zasebnega partnerstva (JZP) in s soustanovitvijo družbe Bežigrajski športni park d.o.o. razdvojili športne, investicijske in nakupovalne moči mesta. Nova "vizija", na način gotovih dejstev zgraditi center do avgustovskega žogobrca 2010, ima za rezultat funkcionalni, finančni in fizični razpad Stožic. A je nacija tolerantna še naprej. S fotogeničnostjo športnih dvojčkov tandem Janković-Koželj upravičuje njuno motorično nefunkcionalnost, z županovim znanjem vodenja investicij pa odsotnost finančne konstrukcije. Nadalje, s Koželjevim znanjem projektiranja ta tandem opravičuje pozabo ogrevalne dvorane po pogojih IHF in FIBA in ogrevalnega igrišča po UEFA in FIFA, z Jankovićevo fikcijo lastnega mega-shoppinga pa vztrajanje v neuresničljivem, s fiktivno papirologijo prezgodnjo prisvojitev vsega zgrajenega in nedograjenega javnega dela v korist MOL.

 

 

Za uresničitev take fikcije je bilo treba že od začetka z vrhunskim političnim PR vzeti za talca levico v mestu in državi. Najpriročnejše se je pokazalo poimenovanje Štajerske ceste po Titu. Zlorabe Titovega imena za poimenovanje ceste k nasedli investiciji nista zaznala niti ustavno sodišče niti desnica v svoji zagretosti. Sicer ne bi z nasprotnim predlogom zlorabili imena ekonomista Andreja Bajuka. Zloraba Stožic in Tita, garantov prihoda Jankovićeve Pozitivne Slovenije v državni zbor, je bila že drugič zamolčana, ko je Janković svoj politični kapital na nacionalni ravni zapravil, da bi imel v Ljubljani roke. Znova pa mu omogoča držati za talca celotno vladno koalicijo umaknjeno poročilo KPK, ki je z zožitvijo le na afero Baza Dante razjasnitvi afere Stožic bolj škodila kot koristila. Tudi z zamolčanjem partnerstva podjetja Baza Dante v Vrtnem mestu Sibirija, izvoru družinskega premoženja Jankovićevih.

 

Premierja Mira Cerarja Janković poziva, naj da ministra Gorana Klemenčiča na prepih. Karla Erjavca in Dejana Židana le na opravičilo, saj sta oba odgovornost za presojo poročila KPK s svojih strank Desus in SD prenesla na lokalna ljubljanska odbora. In je takratna naravna koalicija danes postala še formalna. SDS je svojo priložnost v preiskovalni komisiji državnega zbora enkrat že zapravil, nova opozicija in SMC-jevi moderni liberalci pa ostajajo brez pravega izhoda iz pasti konstruktivnosti do Jankovićevih gotovih dejstev.

 

 

Kako smo gradili in pograbili "premoženjsko korist MOL"

 

 

Izgradnjo in prisvojitev športnih dvojčkov, podzemnih parkirišč in nedograjene strehe-ploščadi - slednje fizično, finančno in časovno "v zraku" - je za MOL vodil tandem Janković-Koželj z županom kot odgovorno osebo in podžupanom kot vodjo projekta. Naklepno je premoščal vsakršne birokratske ovire, tudi lastne. Najprej s posebno proračunsko postavko za Strokovni svet mestnega urbanista SRUM, iz katerega so izšli tudi projektanti Jurij Sadar, Boštjan Vuga in Ana Kučan na poti izgradnje shoppinga brez smisla in kompleksa brez financ.

 

V inicialnih investicijskih gradivih (DIIP in PIZ) se tandem samopreslepi, češ da lahko spremljajoči shopping sfinancira samega sebe in še dva kapitalna športna objekta. Zato Janković v nasprotju z Aktom mestnega sveta MOL sklene marca 2008 s trojčkom Gradis G, Energoplan in Mercur Pogodbo o vzpostavitvi JZP, ki je dejansko le Pogodba za gradnjo Športnega parka Stožice, kakor jo danes poimenuje. Z vsemi elementi klasične gradbene pogodbe za stadion, dvorano in zunanjo ureditev javnih površin, seveda brez finančne konstrukcije, zato pa z odsvojitvijo najkasneje(!) ko bi bili prevzeti. Hudičev scenarij z elementi programiranega stečaja opusti trgovski center, ekonomsko jedro projekta kot predmet pogodbe, financiranja in časovnice izgradnje.

 

Predpisanega investicijskega programa od nikoder. Zato 22. 9. 2009 Križaničev Direktorat za javno premoženje na zahtevek mestnega svetnika ugotovi, da je »vprašljiva izvedba ocene upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP, kot jo določajo predpisi«. Vlada ne reagira, pač pa dopusti kratkoročne kredite NLB in Factor banke: skupaj 32,5 milijonov evrov obratnih sredstev, zavarovanih z dolgoročno stavbno pravico na vseh treh objektih do 2015 oziroma 2025. Beri: zavarovanih z bodočim vračilom kreditov iz naslova Grepovega trženja športnih in trgovskega objekta do leta 2025.

 

 

Vlada Boruta Pahorja mimo določil akta o JZP, ki določa sporazum o delitvi lastnine in bremen po stvarnem zaključku izgradnje celotnih Stožic, dopusti kontaminacijo elaboratov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin ter povezanih upravnih odločb GURS in njihovih sodnih vpisov. Vse s prezgodnjimi elaborati in podpisi kot tehnično osnovo prezgodnji odsvojitvi še pred dokončanjem javnega dela. Sam premier Pahor pa se je na koncu samovoljno vtaknil v projekt in se junaško napotil v svet - od Srbije do Libije - iskati junaka, ki bi zaupal takemu investicijskemu "perpetuum mobile".

 

 

Administrativne ovire davku na nepremičnine

 

Stožice so kultni primer kolateralnih škod, recimo, da davek na nepremičnine v Sloveniji ni izvedljiv. Danes so vse tri stavbe v upravnih in sodnih nepremičninskih evidencah in registrih virtualno evidentirane z letom izgradnje 2010, čeprav sta športna dvojčka dograjena leta 2011, nakupovalni center skupaj z nedograjeno javno ploščadjo pa ne bo dograjen niti v bližnji prihodnosti.

 

 

Javni vpogled v Register nepremičnin je zelo zgovoren. Kako se obdavči nezgrajeno in klimatizirano(!?) ploščad v lasti MOL, ovrednoteno na 75 milijonov evrov? Ali pa nezgrajeni glavni lokal v lasti Grepa brez gradbenega dovoljenja, strehe in fasad, ovrednoten čez 80 milijonov evrov? Ali pa odkriti nogometni stadion, ki se uradno vodi kot športna dvorana? Ali pa nefinalizirane parkinge in ostale lokale še brez dovoljenj v lasti MOL in Grepa, ki jih vrednotijo 1000 evrov na kvadratni meter?

 

 

 

Ministrico Ireno Majcen in ministra Dušana Mramorja bremenijo kontaminirani izvorni vhodni podatki v registru nepremičnin, beri "administrativne ovire" davku na nepremičnine že skoraj celo leto. Predstoji torej obnova gradbenih in geodetskih upravnih postopkov, da ostane nedograjenim nepremičninam vsaj status objekta v gradnji, za nazaj pa z vsemi posledicami za pridobitev kreditov, vpise v zemljiško knjigo, odsvojitev premoženja Grepu, davke, projektantske in geodetske licence in upravne kadre. Sicer ostane vladi le urbanistični trik razglasiti stožiško "odlagališče nenevarnih odpadkov" po vzoru Bukovžlaka.

 

 

O izgubi nacionalne investicijske identitete in integritete

 

Danes nikogar ne preseneča ali iritira opustitev vsakršnega odziva in/ali procesiranja NPU in tožilstva za fazo gradnje do "zaključka" pred petimi leti, čeprav je afera Stožice v vrhu kulta neetičnosti in rušenja administrativnih ovir. Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo ne zaznata dejstev ali posledic sklepov vseodgovornega Projektnega sveta v sestavi Ogrin, Sraka, Janković, Dakić in Koželj o podražitvah iz naslova ogrevalnih objektov, o izstopu Mercurja, o prenosu posla na nezmožni Grep, o dejanjih k neizogibnemu stečaju in o odsvojitvi stadiona in dvorane Grepu brez odškodnine in prenosa kreditnih bremen na MOL.

 

Kazenske ovadbe iz naslova pomanjkljive investicijske dokumentacije in svetovanja, kršitev v postopku sklenitve JZP, zavestne nasedle investicije, protipravnosti Zemljiškega katastra in Katastra stavb ter poizkusov vpisa v zemljiško knjigo, samo-razlastninjenja GREP-a, zlorabe zavarovanj bančnih terjatev, zlorabe upravnih dovoljenj in opustitve dolžnega nadzora niso ne zavržene, ne zavrnjene, ne spoznane za krive. Se enostavno ne procesirajo.

 

V pogojih popolne informacijske in vrednostne izpraznjenosti politične, pravne, finančne in medijske države pa za fazo refinanciranja ne preseneča uvedba dveh sodnih preiskav šele letos in še ti dve sta nepravnomočni. Skoraj dvestomilijonsko bančno luknjo specializirano državno tožilstvo kvalificira le kot oškodovanje evropskih sredstev v dimenziji 9,4 milijonov evrov in kot preslepitev bank v še manjši. Ob tako šibkem predmetu preiskav in tako močnem ljubljanskem oplenjenju vseslovenskih javnih financ in prenosu bremen Stožic na slabo banko je značilna tudi brezbrižnost bank in vlade.

 

Stožice niso zaznane niti med raziskavami pogodbenega forenzika Draga Kosa niti DUTB.

 

 

Kako naprej z Markom Simonetijem in zlorabo proračuna MOL?

 

Iz vrha kontinuitete so me naprosili, naj pomagam. K čemu? K hladilnici banan, javnim skladiščem, sejmišču ali h kakšnemu drugemu odličnemu poslu DUTB? K rekonceptualizaciji v resnični nacionalni športni center me niso naprosili. Tudi k razlagi namena akta o JZP, da so v spremljajočem objektu "sprejemljive dejavnosti, ki so povezane s športno infrastrukturo in spremljajoče poslovno-trgovske", ne. Sicer pa Jankovićev mestni svet z zlorabo proračuna v letu 2015 in 2016 na škodo MOL že začenja proces razbremenjevanja DUTB s fikcijo "izgraditi dve igrišči z naravno travo in eno z umetno travo v Centru Stožice".

 

Eno bi moral tako ali tako zgraditi Grep na ploščadi, ki je v letu 2016 ne more dograditi, za drugo pa je potrebno dograditi in zasuti obod trgovskega centra. Tretje je dislocirano, brez dovoljenj in brez zemljišč kmetijskega sklada. Mesto že jemlje nase tudi dograditev Vojkove ceste ob dvorani. Pomagajo tudi banke in DUTB, ki v svojih javnih objavah pripozna odpise terjatev sindiciranih bank v skupni višini 32,5 milijona evrov. O terjatvah v SID in Gorenjski banki pa ne zvemo nič.

 

Ali je res nujen kakršenkoli podcenjen špekulativen posel v nacionalnem športnem centru, da bi le-ta ostal le polovičarski? Prodaja v celoti za nakupovalni center je neuresničljiva, v nasprotnem pa bi bilo dobro vedeti, ali v DUTB štejejo pojasnila, kot jih je dal bivši šef NLB Božo Jašović pred preiskovalno komisijo DZ:

 

"To posojilo je zavarovano z vsemi nepremičninami, ki so tam.",

 

"In tu ni vrednost izginila … ta nepremičnina tam še stoji. Žal ta hip propada." in

 

"Če ne bo … zdaj slaba banka tega dokončala, potem bo nek tuj investitor to prevzel in nekaj naredil tam, to je praktično sredi mesta".

 

 

Ali še danes deli to vizijo dokončanja shoppinga tudi bivši neizvršni direktor in novi predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti? Da jo je delil vsaj glede fiktivne lastne udeležbe Grepa kot Jašovićev nadzornik oziroma kot predsednik nadzornega sveta NLB (2009 do 2012) je menda jasno. In da je delil vizijo Jankovićeve odsvojitve stadiona in dvorane slovenskim davkoplačevalcem tudi. Na Simonetiju je, da prebrodi svoj konflikt interesov med NLB in DUTB, da uveljavi odgovornost najmanj enega izvršnega direktorja DUTB iz naslova nenaznanitve sumov spornih ravnanj organov sedmih bank, Grepa in MOL, ali pa da tudi sam odstopi.

 

Obstaja pa tudi popravni izpit, da Simoneti pred kakršnokoli prodajo Grepove lastnine zahteva od slovenske vlade novo konceptualno zasnovo velikega nacionalnega Športnega parka Stožice, če so ga že plačali vsi Slovenci.

 

(se nadaljuje)

 

 

Miha Jazbinšek je bil dolgoletni ljubljanski mestni svetnik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
4
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570