Komentar

Če ni nobenih reform, je pa vsaj Mramorjev indeks sreče

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

14.10.2015 22:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   reforme   vlada   umar   indeks sreče   islandija   slovenci

Foto: www.mediaspeed.net

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

 

Ure in ure časa so poslanci v torek zapravili za jalovo razpravo o uvrstitvah Slovenije na svetovnih lestvicah in s tem metali davkoplačevalski denar skozi okno. Ne zato, ker te lestvice niso pomembne, ampak zato, ker se ključne lestvice, na katero stavi Cerarjeva ekipa, sploh niso resno dotaknili. Minister za finance Dušan Mramor je koalicijo namreč prepričal, da je ključna lestvica za Slovenijo tista, ki meri – indeks sreče!

 

Ne verjamete? Kar verjemite. Ni hec.

 

Za tiste bralce, ki ne poznajo te lestvice, najprej nekaj informacij o indeksu sreče. Najnovejša svetovna raziskava o tem, koliko so ljudje v posameznih državah zadovoljni in srečni v svojem življenju, je bila objavljena letos spomladi. Slovenija se je uvrstila na 55. mesto med 168 državami. Po raziskavi, objavljeni leta 2013, je bila Slovenija 12 mest višje. Torej smo bolj nesrečni, kot smo bili po najhujšem izbruhu krize med letoma 2010 in 2012.

 

Ne gre za lestvico, ki bi ji po ljudsko rekli, da je "kr neki". Pripravlja jo Mreža za rešitve trajnostnega razvoja, ki jo vodi znani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs. Vsakih 18 mesecev pripravi analizo na podlagi podatkov Gallupove svetovne raziskave sreče. Zadnja je temeljila na podatkih od leta 2012 do leta 2014. Znanstveniki pri tem upoštevajo BDP oziroma bogastvo, pričakovano življenjsko dobo, dojemanje korupcije, dojemanje osebnih svoboščin, dobrodelnost ljudi v posamezni državi itn.

 

Na zadnji lestvici je na vrhu Švica, druga je Islandija, tretja pa Danska. Med prvimi desetimi državami, kjer živijo najbolj srečni ljudje na svetu, so še Norveška, Kanada, Finska, Nizozemska, Švedska, Nova Zelandija in Avstralija. Seveda države z visokim dohodkom in daljšo življenjsko dobo. Družbe, kjer ljudje menijo, da so svobodni, njihovi državni uradniki pa niso skorumpirani. Nič čudnega, da je najbolj opazno ob zadnji raziskavi padla grška sreča, pa tudi Italijani in Španci so manj veseli.

 

 

Zviti doktor Mramor

 

Kaj ima indeks sreče opraviti s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ki velja v javnosti in v vladi za trdega pogajalca in človeka, ki trdno stoji na realnih tleh? Veliko.

 

Spomnimo se decembra 2014. Slovenijo je zajela evforija. Potem ko smo se samo leto pred tem za dlako rešili trojke, smo naenkrat beležili znatno gospodarsko rast. Finančni minister se je sicer novembra še retorično upiral napihnjenim apetitom sindikatov javnega sektorja pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju. A je na koncu nazdravil sporazumu z njimi rekoč, da napovedanih protestov sindikatov ne bo in da se bo ob božičkovih nakupih BDP lahko samo še bolj okrepil. Zvito.

 

Morda se je takrat to zdelo le naključje. Morda je celo bilo naključje. A je pozneje preraslo v resno strategijo Cerarjeve vlade, ko so po slabem letu od reformnih obljub takoj po volitvah v vladni ekipi pristali pred novim predlogom proračuna – brez ene same konkretne reforme.

 

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

 

 

Zviti makroekonomist

 

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

Strategija oživljanja sreče pri Slovencih ima realno podlago. Vprašanje pa je, kako zbuditi Slovence iz nesreče in jih narediti srečne.

 

Pri odgovoru na to vprašanje je vladi priskočil na pomoč vladni Urad RS za makroekonomske analize, Umar. Sočasno z objavo predloga proračunov za leti 2016 in 2017 je napovedal 2,7-odstotno rast letos in 2,3-odstotno v letu 2016. Kar je precej višje od povprečne rasti za Slovenijo, kot jo napovedujejo neodvisne analitične ustanove. Med drugim je že vkalkuliral rast domače porabe.

 

Če je zviti doktor Mramor lani stavil na investicije kot gonilo, jih je letos oklestil. Zdaj stavi na domačo porabo. Ta pa, kot rečeno, ne bo rasla dovolj hitro, če ljudje ne bodo srečni, veseli, optimistični.

 

 

Zvita poslanka

 

Ko sem videl, kaj je storil Umar, sem še vedno malce dvomil, da vlada res stavi na višji indeks sreče. A vsi moji dvomi so se razblinili v petek na seji odbora državnega zbora za gospodarstvo, prav na temo proračunov 2016-2017. Zaman sva predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije prepričevala koalicijske poslance, da sta planirana proračuna tvegana zaradi Umarjeve visoke napovedane rasti. Da je proračun izkrivljen, ker v njem ni dovolj denarja za vzdrževanje prometnic, bencinski cent, če ga uvedejo, pa ne bo nič drugega kot dodatno obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva - nov paradavek. Namesto da bi denar za investicije našli v rednih proračunskih prilivih.

 

Zaman sva jih prepričevala, da proračun ni ne pošten ne korekten, ker se še naprej obremenjuje gospodarstvo in vse zaposlene v njem, namesto da bi se denar za nagrajevanje dobrih javnih uslužbencev našel iz odprave anomalij pri plačah in pri reorganizaciji nekaterih delov javnega sektorja. Da proračun ne omogoča resnega davčnega prestrukturiranja, ker je tehtna razbremenitev dela težko dosegljiva le z drugačno prerazporeditvijo drugih davčnih stopenj, ampak bi morali vnaprej znižati planirano javno porabo, ker bi le nižja omogočila takšno razbremenitev dela.

 

Nič ni pomagalo niti to, da sva s kolegom opozorila na Umarjev spodrsljaj na seji odbora, ki bi ga vsak, ki se malo spozna na osnove ekonomskih napovedi, videl iz aviona. Direktor Umarja Boštjan Vasle je ob svoji predstavitvi napovedi gospodarske rasti na zadnji prosojnici narisal tri scenarije rasti. Pri približno takšni rasti, kot jo beležimo lani in letos, bi Slovenija dosegla realno raven BDP iz leta 2008. A to ni bilo bistveno na prosojnici. Bistveno je bilo to, da sta bila na isti prosojnici še dva scenarija, še bolj optimistična, eden celo na podlagi rasti v obdobju 2004-2008, ko je bila rast napihnjena z zadolževanjem. Ob tem pa niti enega bolj pesimističnega scenarija, kot je trenutna rast. Kot da v svetu in doma ni nikakršnih tveganj. Kot da je Sloveniji zajamčena najmanj takšna rast kot lani in letos še dolga leta.

 

Takšen spodrsljaj ni in ne more biti naključen. To je potrdila tudi predsednica odbora za gospodarstvo in poslanka SMC Andreja Potočnik. Ob koncu razprave je kot ključno sporočilo poudarila, da je ljudem treba pokazati – optimizem. Pa čeprav se direktor Umarja na kritiko GZS niti odzval ni. Optimistična retorika vladne koalicije, ki naj bi vodila k osrečevanju državljank in državljanov Slovenije je programirana in usklajena.

 

 

Mramorjev indeks sreče ali indeks nesreče

 

Morda ste na začetku mislili, da se šalim. Zdaj najbrž niste več tako prepričani v to. Če pa še vedno mislite, da se šalim, naj jasno povem. Ne, ne šalim se. Vladna koalicija nedvomno stavi na indeks sreče. Mramorjev indeks sreče. Državljanom in davkoplačevalcem ostane le, da držimo pesti zanj. Da bo zvitemu doktorju uspelo in da bo res Slovenija čez dve ali tri leta postala znana po, recimo temu, Mramorjevemu indeksu sreče.

 

Kajti igra je tvegana. Manevrskega prostora je malo. Slovenski dolg se je od osmih milijard evrov v letu 2008 povečal na 31 milijard evrov. Res ima Mramor nekaj milijard tudi na državnem računu. A če se uresniči kakšno od velikih globalnih tveganj, bo hudo. Slovenija nima več toliko maščobe, da bi z dodatnim zadolževanjem amortizirala hude učinke krize, kot je to lahko storila po letu 2008.

 

Če se to zgodi, bomo takšno vladno strategijo najbrž poznali po terminu - Mramorjev indeks nesreče.

 

Razen če Cerarjeva ekipa takrat ne bo verjela v drugo ugotovitev raziskave o sreči. Kriza je hudo prizadela tudi Islandijo, pa je klub temu na visokem drugem mestu. Globina krize torej ni nujno povezana z manj sreče.

 

Morda bo pa takrat zviti doktor že izumil novo zdravilo, da bomo Slovenci postali imuni na nesrečo. Da bomo zelo srečni kljub krizi, ki bo prišla prej ali slej.

 

Da bomo takšni kot Islandci. Ko nas bo toliko kot Islandcev.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,398
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,404
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,547
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,852
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,889
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,845
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,787
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,269
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,025