Komentar

Če ni nobenih reform, je pa vsaj Mramorjev indeks sreče

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

14.10.2015 22:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   reforme   vlada   umar   indeks sreče   islandija   slovenci

Foto: www.mediaspeed.net

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

 

Ure in ure časa so poslanci v torek zapravili za jalovo razpravo o uvrstitvah Slovenije na svetovnih lestvicah in s tem metali davkoplačevalski denar skozi okno. Ne zato, ker te lestvice niso pomembne, ampak zato, ker se ključne lestvice, na katero stavi Cerarjeva ekipa, sploh niso resno dotaknili. Minister za finance Dušan Mramor je koalicijo namreč prepričal, da je ključna lestvica za Slovenijo tista, ki meri – indeks sreče!

 

Ne verjamete? Kar verjemite. Ni hec.

 

Za tiste bralce, ki ne poznajo te lestvice, najprej nekaj informacij o indeksu sreče. Najnovejša svetovna raziskava o tem, koliko so ljudje v posameznih državah zadovoljni in srečni v svojem življenju, je bila objavljena letos spomladi. Slovenija se je uvrstila na 55. mesto med 168 državami. Po raziskavi, objavljeni leta 2013, je bila Slovenija 12 mest višje. Torej smo bolj nesrečni, kot smo bili po najhujšem izbruhu krize med letoma 2010 in 2012.

 

Ne gre za lestvico, ki bi ji po ljudsko rekli, da je "kr neki". Pripravlja jo Mreža za rešitve trajnostnega razvoja, ki jo vodi znani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs. Vsakih 18 mesecev pripravi analizo na podlagi podatkov Gallupove svetovne raziskave sreče. Zadnja je temeljila na podatkih od leta 2012 do leta 2014. Znanstveniki pri tem upoštevajo BDP oziroma bogastvo, pričakovano življenjsko dobo, dojemanje korupcije, dojemanje osebnih svoboščin, dobrodelnost ljudi v posamezni državi itn.

 

Na zadnji lestvici je na vrhu Švica, druga je Islandija, tretja pa Danska. Med prvimi desetimi državami, kjer živijo najbolj srečni ljudje na svetu, so še Norveška, Kanada, Finska, Nizozemska, Švedska, Nova Zelandija in Avstralija. Seveda države z visokim dohodkom in daljšo življenjsko dobo. Družbe, kjer ljudje menijo, da so svobodni, njihovi državni uradniki pa niso skorumpirani. Nič čudnega, da je najbolj opazno ob zadnji raziskavi padla grška sreča, pa tudi Italijani in Španci so manj veseli.

 

 

Zviti doktor Mramor

 

Kaj ima indeks sreče opraviti s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ki velja v javnosti in v vladi za trdega pogajalca in človeka, ki trdno stoji na realnih tleh? Veliko.

 

Spomnimo se decembra 2014. Slovenijo je zajela evforija. Potem ko smo se samo leto pred tem za dlako rešili trojke, smo naenkrat beležili znatno gospodarsko rast. Finančni minister se je sicer novembra še retorično upiral napihnjenim apetitom sindikatov javnega sektorja pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju. A je na koncu nazdravil sporazumu z njimi rekoč, da napovedanih protestov sindikatov ne bo in da se bo ob božičkovih nakupih BDP lahko samo še bolj okrepil. Zvito.

 

Morda se je takrat to zdelo le naključje. Morda je celo bilo naključje. A je pozneje preraslo v resno strategijo Cerarjeve vlade, ko so po slabem letu od reformnih obljub takoj po volitvah v vladni ekipi pristali pred novim predlogom proračuna – brez ene same konkretne reforme.

 

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

 

 

Zviti makroekonomist

 

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

Strategija oživljanja sreče pri Slovencih ima realno podlago. Vprašanje pa je, kako zbuditi Slovence iz nesreče in jih narediti srečne.

 

Pri odgovoru na to vprašanje je vladi priskočil na pomoč vladni Urad RS za makroekonomske analize, Umar. Sočasno z objavo predloga proračunov za leti 2016 in 2017 je napovedal 2,7-odstotno rast letos in 2,3-odstotno v letu 2016. Kar je precej višje od povprečne rasti za Slovenijo, kot jo napovedujejo neodvisne analitične ustanove. Med drugim je že vkalkuliral rast domače porabe.

 

Če je zviti doktor Mramor lani stavil na investicije kot gonilo, jih je letos oklestil. Zdaj stavi na domačo porabo. Ta pa, kot rečeno, ne bo rasla dovolj hitro, če ljudje ne bodo srečni, veseli, optimistični.

 

 

Zvita poslanka

 

Ko sem videl, kaj je storil Umar, sem še vedno malce dvomil, da vlada res stavi na višji indeks sreče. A vsi moji dvomi so se razblinili v petek na seji odbora državnega zbora za gospodarstvo, prav na temo proračunov 2016-2017. Zaman sva predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije prepričevala koalicijske poslance, da sta planirana proračuna tvegana zaradi Umarjeve visoke napovedane rasti. Da je proračun izkrivljen, ker v njem ni dovolj denarja za vzdrževanje prometnic, bencinski cent, če ga uvedejo, pa ne bo nič drugega kot dodatno obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva - nov paradavek. Namesto da bi denar za investicije našli v rednih proračunskih prilivih.

 

Zaman sva jih prepričevala, da proračun ni ne pošten ne korekten, ker se še naprej obremenjuje gospodarstvo in vse zaposlene v njem, namesto da bi se denar za nagrajevanje dobrih javnih uslužbencev našel iz odprave anomalij pri plačah in pri reorganizaciji nekaterih delov javnega sektorja. Da proračun ne omogoča resnega davčnega prestrukturiranja, ker je tehtna razbremenitev dela težko dosegljiva le z drugačno prerazporeditvijo drugih davčnih stopenj, ampak bi morali vnaprej znižati planirano javno porabo, ker bi le nižja omogočila takšno razbremenitev dela.

 

Nič ni pomagalo niti to, da sva s kolegom opozorila na Umarjev spodrsljaj na seji odbora, ki bi ga vsak, ki se malo spozna na osnove ekonomskih napovedi, videl iz aviona. Direktor Umarja Boštjan Vasle je ob svoji predstavitvi napovedi gospodarske rasti na zadnji prosojnici narisal tri scenarije rasti. Pri približno takšni rasti, kot jo beležimo lani in letos, bi Slovenija dosegla realno raven BDP iz leta 2008. A to ni bilo bistveno na prosojnici. Bistveno je bilo to, da sta bila na isti prosojnici še dva scenarija, še bolj optimistična, eden celo na podlagi rasti v obdobju 2004-2008, ko je bila rast napihnjena z zadolževanjem. Ob tem pa niti enega bolj pesimističnega scenarija, kot je trenutna rast. Kot da v svetu in doma ni nikakršnih tveganj. Kot da je Sloveniji zajamčena najmanj takšna rast kot lani in letos še dolga leta.

 

Takšen spodrsljaj ni in ne more biti naključen. To je potrdila tudi predsednica odbora za gospodarstvo in poslanka SMC Andreja Potočnik. Ob koncu razprave je kot ključno sporočilo poudarila, da je ljudem treba pokazati – optimizem. Pa čeprav se direktor Umarja na kritiko GZS niti odzval ni. Optimistična retorika vladne koalicije, ki naj bi vodila k osrečevanju državljank in državljanov Slovenije je programirana in usklajena.

 

 

Mramorjev indeks sreče ali indeks nesreče

 

Morda ste na začetku mislili, da se šalim. Zdaj najbrž niste več tako prepričani v to. Če pa še vedno mislite, da se šalim, naj jasno povem. Ne, ne šalim se. Vladna koalicija nedvomno stavi na indeks sreče. Mramorjev indeks sreče. Državljanom in davkoplačevalcem ostane le, da držimo pesti zanj. Da bo zvitemu doktorju uspelo in da bo res Slovenija čez dve ali tri leta postala znana po, recimo temu, Mramorjevemu indeksu sreče.

 

Kajti igra je tvegana. Manevrskega prostora je malo. Slovenski dolg se je od osmih milijard evrov v letu 2008 povečal na 31 milijard evrov. Res ima Mramor nekaj milijard tudi na državnem računu. A če se uresniči kakšno od velikih globalnih tveganj, bo hudo. Slovenija nima več toliko maščobe, da bi z dodatnim zadolževanjem amortizirala hude učinke krize, kot je to lahko storila po letu 2008.

 

Če se to zgodi, bomo takšno vladno strategijo najbrž poznali po terminu - Mramorjev indeks nesreče.

 

Razen če Cerarjeva ekipa takrat ne bo verjela v drugo ugotovitev raziskave o sreči. Kriza je hudo prizadela tudi Islandijo, pa je klub temu na visokem drugem mestu. Globina krize torej ni nujno povezana z manj sreče.

 

Morda bo pa takrat zviti doktor že izumil novo zdravilo, da bomo Slovenci postali imuni na nesrečo. Da bomo zelo srečni kljub krizi, ki bo prišla prej ali slej.

 

Da bomo takšni kot Islandci. Ko nas bo toliko kot Islandcev.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728