Komentar

Če ni nobenih reform, je pa vsaj Mramorjev indeks sreče

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

14.10.2015 22:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   reforme   vlada   umar   indeks sreče   islandija   slovenci

Foto: www.mediaspeed.net

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

 

Ure in ure časa so poslanci v torek zapravili za jalovo razpravo o uvrstitvah Slovenije na svetovnih lestvicah in s tem metali davkoplačevalski denar skozi okno. Ne zato, ker te lestvice niso pomembne, ampak zato, ker se ključne lestvice, na katero stavi Cerarjeva ekipa, sploh niso resno dotaknili. Minister za finance Dušan Mramor je koalicijo namreč prepričal, da je ključna lestvica za Slovenijo tista, ki meri – indeks sreče!

 

Ne verjamete? Kar verjemite. Ni hec.

 

Za tiste bralce, ki ne poznajo te lestvice, najprej nekaj informacij o indeksu sreče. Najnovejša svetovna raziskava o tem, koliko so ljudje v posameznih državah zadovoljni in srečni v svojem življenju, je bila objavljena letos spomladi. Slovenija se je uvrstila na 55. mesto med 168 državami. Po raziskavi, objavljeni leta 2013, je bila Slovenija 12 mest višje. Torej smo bolj nesrečni, kot smo bili po najhujšem izbruhu krize med letoma 2010 in 2012.

 

Ne gre za lestvico, ki bi ji po ljudsko rekli, da je "kr neki". Pripravlja jo Mreža za rešitve trajnostnega razvoja, ki jo vodi znani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs. Vsakih 18 mesecev pripravi analizo na podlagi podatkov Gallupove svetovne raziskave sreče. Zadnja je temeljila na podatkih od leta 2012 do leta 2014. Znanstveniki pri tem upoštevajo BDP oziroma bogastvo, pričakovano življenjsko dobo, dojemanje korupcije, dojemanje osebnih svoboščin, dobrodelnost ljudi v posamezni državi itn.

 

Na zadnji lestvici je na vrhu Švica, druga je Islandija, tretja pa Danska. Med prvimi desetimi državami, kjer živijo najbolj srečni ljudje na svetu, so še Norveška, Kanada, Finska, Nizozemska, Švedska, Nova Zelandija in Avstralija. Seveda države z visokim dohodkom in daljšo življenjsko dobo. Družbe, kjer ljudje menijo, da so svobodni, njihovi državni uradniki pa niso skorumpirani. Nič čudnega, da je najbolj opazno ob zadnji raziskavi padla grška sreča, pa tudi Italijani in Španci so manj veseli.

 

 

Zviti doktor Mramor

 

Kaj ima indeks sreče opraviti s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ki velja v javnosti in v vladi za trdega pogajalca in človeka, ki trdno stoji na realnih tleh? Veliko.

 

Spomnimo se decembra 2014. Slovenijo je zajela evforija. Potem ko smo se samo leto pred tem za dlako rešili trojke, smo naenkrat beležili znatno gospodarsko rast. Finančni minister se je sicer novembra še retorično upiral napihnjenim apetitom sindikatov javnega sektorja pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju. A je na koncu nazdravil sporazumu z njimi rekoč, da napovedanih protestov sindikatov ne bo in da se bo ob božičkovih nakupih BDP lahko samo še bolj okrepil. Zvito.

 

Morda se je takrat to zdelo le naključje. Morda je celo bilo naključje. A je pozneje preraslo v resno strategijo Cerarjeve vlade, ko so po slabem letu od reformnih obljub takoj po volitvah v vladni ekipi pristali pred novim predlogom proračuna – brez ene same konkretne reforme.

 

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

 

 

Zviti makroekonomist

 

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

Strategija oživljanja sreče pri Slovencih ima realno podlago. Vprašanje pa je, kako zbuditi Slovence iz nesreče in jih narediti srečne.

 

Pri odgovoru na to vprašanje je vladi priskočil na pomoč vladni Urad RS za makroekonomske analize, Umar. Sočasno z objavo predloga proračunov za leti 2016 in 2017 je napovedal 2,7-odstotno rast letos in 2,3-odstotno v letu 2016. Kar je precej višje od povprečne rasti za Slovenijo, kot jo napovedujejo neodvisne analitične ustanove. Med drugim je že vkalkuliral rast domače porabe.

 

Če je zviti doktor Mramor lani stavil na investicije kot gonilo, jih je letos oklestil. Zdaj stavi na domačo porabo. Ta pa, kot rečeno, ne bo rasla dovolj hitro, če ljudje ne bodo srečni, veseli, optimistični.

 

 

Zvita poslanka

 

Ko sem videl, kaj je storil Umar, sem še vedno malce dvomil, da vlada res stavi na višji indeks sreče. A vsi moji dvomi so se razblinili v petek na seji odbora državnega zbora za gospodarstvo, prav na temo proračunov 2016-2017. Zaman sva predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije prepričevala koalicijske poslance, da sta planirana proračuna tvegana zaradi Umarjeve visoke napovedane rasti. Da je proračun izkrivljen, ker v njem ni dovolj denarja za vzdrževanje prometnic, bencinski cent, če ga uvedejo, pa ne bo nič drugega kot dodatno obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva - nov paradavek. Namesto da bi denar za investicije našli v rednih proračunskih prilivih.

 

Zaman sva jih prepričevala, da proračun ni ne pošten ne korekten, ker se še naprej obremenjuje gospodarstvo in vse zaposlene v njem, namesto da bi se denar za nagrajevanje dobrih javnih uslužbencev našel iz odprave anomalij pri plačah in pri reorganizaciji nekaterih delov javnega sektorja. Da proračun ne omogoča resnega davčnega prestrukturiranja, ker je tehtna razbremenitev dela težko dosegljiva le z drugačno prerazporeditvijo drugih davčnih stopenj, ampak bi morali vnaprej znižati planirano javno porabo, ker bi le nižja omogočila takšno razbremenitev dela.

 

Nič ni pomagalo niti to, da sva s kolegom opozorila na Umarjev spodrsljaj na seji odbora, ki bi ga vsak, ki se malo spozna na osnove ekonomskih napovedi, videl iz aviona. Direktor Umarja Boštjan Vasle je ob svoji predstavitvi napovedi gospodarske rasti na zadnji prosojnici narisal tri scenarije rasti. Pri približno takšni rasti, kot jo beležimo lani in letos, bi Slovenija dosegla realno raven BDP iz leta 2008. A to ni bilo bistveno na prosojnici. Bistveno je bilo to, da sta bila na isti prosojnici še dva scenarija, še bolj optimistična, eden celo na podlagi rasti v obdobju 2004-2008, ko je bila rast napihnjena z zadolževanjem. Ob tem pa niti enega bolj pesimističnega scenarija, kot je trenutna rast. Kot da v svetu in doma ni nikakršnih tveganj. Kot da je Sloveniji zajamčena najmanj takšna rast kot lani in letos še dolga leta.

 

Takšen spodrsljaj ni in ne more biti naključen. To je potrdila tudi predsednica odbora za gospodarstvo in poslanka SMC Andreja Potočnik. Ob koncu razprave je kot ključno sporočilo poudarila, da je ljudem treba pokazati – optimizem. Pa čeprav se direktor Umarja na kritiko GZS niti odzval ni. Optimistična retorika vladne koalicije, ki naj bi vodila k osrečevanju državljank in državljanov Slovenije je programirana in usklajena.

 

 

Mramorjev indeks sreče ali indeks nesreče

 

Morda ste na začetku mislili, da se šalim. Zdaj najbrž niste več tako prepričani v to. Če pa še vedno mislite, da se šalim, naj jasno povem. Ne, ne šalim se. Vladna koalicija nedvomno stavi na indeks sreče. Mramorjev indeks sreče. Državljanom in davkoplačevalcem ostane le, da držimo pesti zanj. Da bo zvitemu doktorju uspelo in da bo res Slovenija čez dve ali tri leta postala znana po, recimo temu, Mramorjevemu indeksu sreče.

 

Kajti igra je tvegana. Manevrskega prostora je malo. Slovenski dolg se je od osmih milijard evrov v letu 2008 povečal na 31 milijard evrov. Res ima Mramor nekaj milijard tudi na državnem računu. A če se uresniči kakšno od velikih globalnih tveganj, bo hudo. Slovenija nima več toliko maščobe, da bi z dodatnim zadolževanjem amortizirala hude učinke krize, kot je to lahko storila po letu 2008.

 

Če se to zgodi, bomo takšno vladno strategijo najbrž poznali po terminu - Mramorjev indeks nesreče.

 

Razen če Cerarjeva ekipa takrat ne bo verjela v drugo ugotovitev raziskave o sreči. Kriza je hudo prizadela tudi Islandijo, pa je klub temu na visokem drugem mestu. Globina krize torej ni nujno povezana z manj sreče.

 

Morda bo pa takrat zviti doktor že izumil novo zdravilo, da bomo Slovenci postali imuni na nesrečo. Da bomo zelo srečni kljub krizi, ki bo prišla prej ali slej.

 

Da bomo takšni kot Islandci. Ko nas bo toliko kot Islandcev.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
11
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.607
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.604
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.016
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.719
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.885
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.800
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.496
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.544
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.372
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.754