Danski filozof Kierkegaard je dejal, da obstajata dva načina, kako ste lahko pretentani: bodisi verjamete to, kar ni res, bodisi nočete verjeti tistega, kar je res. Marko Golob se poslužuje obojega, ampak v njegovem primeru ne gre zato, da bi bil on pretentan, gre mu zato, da bi on pretental druge. V tem je bil svoj čas odličen, v zadnjem času, ko projekt TEŠ6 že kaže zobe, pa sta njegova odličnost in prepričljivost padli pod ničlo.

Ti zobje so vsak dan hujši – če vzamemo številke Antona Urankarja prejšnji teden (prispevek TEŠ6: naložba za telebane ali naložba presežkov), potem bo nastala velika razlika med proizvodno ceno 85 eur za Mwh iz novega TEŠ6 in sedanjo proizvodno ceno iz blokov 4 in 5, ko je proizvodna cena cca. 59 eur/mwh. Razlika je skoraj polovica sedanje cene, to je 26 eur za MWH. To pa pri planirani proizvodnji 3.500 Mwh pomeni izgubo 91 mio eur letno.

Golob na strehi ne vidi 600 metrov pod zemljo

Zadnjič smo videli s kakšno lahkoto se je Golob na strehi "sprehodil" skozi študijo posodobitve firme Evonik, da bi "dokazal", da je posodobitev stroškovno neupravičena. Videli smo, da je bila študija, ki naj bi to dokazala, navadni strokovni falsifikat, ki ne zdrži resne kritike. Sprejemljiva je bila le za nekatere - celo akademske "strokovnjake", ki študije niso brali in/ali v njej namenoma niso hoteli preverjati končne "impozantne" številke z goljufivo kalkulacijo po posameznih postavkah.

Če povzamem: na osnovi falsificirane študije (kar me spominja na jugoslovanske Obrovce, Fenije, pa tudi na famozni EKK Velenje, ko so tudi prirejali številke) je bila tako leta 2011 v HSE in TEŠ sprejeta odločitev, ki ji je podlegla tudi vlada, da posodobitev ni prava opcija. Prava opcija naj bi bila edinole nova TEŠ6. Ta odločitev pa je bila tudi del strategije tedanjega AUKN, v kateri je gospod Golob igral odločilno vlogo.

Enak oziroma še hujši falsifikat pa je fatamorgana o premogu, ki ga ni oziroma ga še zdaleč ni dovolj za planirani 40-letni življenjski ciklus projekta. Preberite še enkrat: gre za premog, KI GA NI. Včasih je veljalo, da česar ni, še vojska ne vzame, razen seveda kadar to ni v Velenju, kjer imajo vizionarje, ki odkrijejo zlato žilo. Eden od teh, ki "si je upal", je bil legendarni pokojni Ivan Atelšek. Skupaj s tovarišijo si je omislil nov energent, tako imenovani "domači uvoženi premog". Čeprav gre za neverjetno stvar, je bila zadeva dovolj vabljiva, da je za seboj potegnila praktično vso lokalno in velik del nacionalne politike. To po svoje niti ni čudno, saj gre za  čudežno zmes ekonomije, astrologije in kemije.

Načeloma naj odrasli ne bi verjeli v pravljice, ampak prav to se je zgodilo. Uvoz premoga je bil ves čas tiha, vendar nikoli jasno izražena predpostavka. V sosednji Avstriji bi četrta veja oblasti – tj. mediji, tako zadevo razkrinkali, pri nas pa je bilo ravno obratno, zasmehovali so tiste, ki s(m)o na to opozarjali.

Skratka: bistveni problem je osnovna surovina, pri kateri se vsak projekt začne ali pade, to pa je v našem primeru PREMOG - KI GA NI. Ni ga dovolj ne po količini ne po kvaliteti, še zlasti pa ga ni in ga nikoli ne bo po pravljični ceni  2,25 eurov/GJ  (giga joul). Zgodba o premogu je precej mistična, zato ne bo odveč, da  ta del zgodbe pričnem kar z molitvijo:

Oče naš, ki si v nebesih, daj nam premog, naš vsakdanji kruh (in odpusti nam naše dolge – kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega - amen)

Najhujše torej šele pride, le skušnjave bodo morda nekoliko zmanjšane. Zdaj pa k resni obravnavi, sicer tragikomične in vseskozi mistične zgodbe.

Rudarjenje ima v Velenju svojo tradicijo in seveda zgodovinski nostalgični pomen. To pove že rudarska himna, ki se glasi: Stan rudarski bodi nam pozdravljen, stan rudarski, ti si naša slast, v znoju vročem in brez sončne luči, delam svoji domovini čast! Tako je bilo dolga leta, vendar se obdobje rudarske časti in nostalgije že precej časa nepreklicno izteka.

Vprašanje na tem mestu pa je, ali je te rudarje že kdaj kdo od slovenskih, predvsem pa šaleških politikov, vprašal, ali bi bili za enako plačilo, kot ga dobijo zdaj na rudniku, pripravljeni delati pri dnevni svetlobi ter v manj nevarnem in bolj zdravem okolju. Verjetno bi hotela vztrajati na rudniku izključno uprava, ki z znojem, vročino in nevarnostmi v jami nima nobenega opravka. Za ilustracijo pa še to: leta 2013 je bilo v premogovniku več delovnih nesreč, za tiste v kasnejših letih pa niti ne vemo.

Poglejmo zdaj zadevo bolj od blizu - skozi številke: šele te povedo, da je rentabilno poslovanje rudnika in TEŠ6 misija nemogoče.

Za pridobivanje električne energije so do sedaj v Velenju in Šoštanju potopili že več vasi s skupno 3,5 km2 kmetijskimi površinami, zdaj naj bi jih še nadaljnjih 1,5 km2. Kajti pod Šoštanjsko kotlino, pravijo, so neizmerne količine premoga lignita, ki zadošča ne le za blok 6, temveč še za blok 7. Pa tudi rudarjev, ki bi ga radi izkopali, naj ne bi manjkalo; in to tako zavednih rudarjev, ki naj ne bi hoteli služiti vsakodnevnega kruha z nobeno drugo dejavnostjo kot ravno z rudarjenjem. Problem pa je, da ta premog ni dostopen, ker ga je največji del pod Šoštanjem v smeri Topolščice, torej na  nedosegljivem območju.

Kurilne vrednosti in cena lignita

Ampak problem ni samo v količini. Od kvalitete lignita, ki se izraža s kurilno vrednostjo v mega joulih na kg  (MJ/kg), je zelo odvisna proizvodna (lastna) cena proizvedene električne energije. Primeren je, če ima kurilno vrednost vsaj 9,5 MJ/kg. Po raziskavi zalog premoga, ki ga je možno odkopati, ima takšno ali višjo kurilno vrednost okoli 60 do80 milijonov ton, kar bi zadoščalo za približno 20-letno obratovanje termoelektrarne TEŠ. Kasneje pa je premog premalo kvaliteten. In ker se v TEŠ-u tega zavedajo, predvidevajo po tem času dodajanje dragega, bolj kakovostnega, črnega premoga iz Indonezije, kar pa seveda bolj ali manj uspešno skrivajo. Glede na sedanje stanje v premogovniku, ki je precej slabše od načrtovanega, pa bo treba tovrstno "plemenitenje" začeti že mnogo prej.

Kot rečeno, naj bi rudnik zagotavljal bloku 6 ceno premoga v višini 2,25 EUR/GJ. Sedaj so prodajne cene med 2,6 in 2,8 EUR/GJ, lastna cena premogovnika pa je cca. 2,9 EUR/GJ. Torej premogovnik že sedaj prodaja lignit pod lastno ceno! Zato Premogovnik Velenje (PV) že beleži izgubo v višino skoraj 30 milijonov evrov. V to številko pa izguba v TEŠ ni vračunana, kajti ta bo trimestno število.

V Premogovniku predvidevajo, da bo ceno 2,25 EUR/GJ možno doseči s projektom NOP2, to je z vertikalnim transportom -  skrajšanjem podzemnih transportnih poti lignita. Investicijski strošek izgradnje novega jaška naj bi znašal cca. 30 milijonov evrov. Hiter preračun sedanje cene brez novega jaška in nove cene z jaškom pokaže, da bi se investicija izplačala v nepolnih dveh letih. Dober gospodar bi šel v tako investicijo že davno. Vendar se je tudi zdaj ta investicija ustavila na pol poti, na globini 300 metrov. Torej s to racionalizacijo še dolgo ne bo nič.

Pri kurilni vrednosti 8,5 MJ/kg je potrebna cena premoga že 3,04 EUR/GJ. Pojavi se vprašanje ali bo Premogovnik vse večne čase prodajal lignit elektrarni pod lastno ceno in do kdaj bomo porabniki krili šoštanjske izgube.

Padanje kurilnosti, vsebnost pepela in stroški vzdrževanja

Zelo negotova bodočnost premogovnika se kaže v raziskavi, ki so jo naredili in podpisali strokovnjaki PV februarja leta 2007, ko so bile, za razliko od danes, vendarle še možne analize in sklepanje na osnovi dejstev. Hkrati pa je to edini do sedaj nam znani dinamični, tj. časovni prikaz gibanja dejavnikov, ki imajo vpliv na ekonomsko upravičenost projekta TEŠ6.

Iz analize, ki smo jo objavili leta 2010, izhaja, da spada med odkopne zaloge ves lignit s kurilno vrednostjo nad 8,5 MG/kg. Da dosežemo spodobno kurilno vrednost v višini 11 MJ/kg, je potrebno k lignitu v tem primeru dodajati  črni premog v količini 15,6%, kar pa krepko presega delež 6%, ki ga še nominalno dopušča dobavitelj kotla bloka 6. Če k premogu s kurilno vrednostjo 8,5 MJ/kg primešamo 6% omenjenega črnega premoga, ima mešanica kurilno vrednost 9,46 MJ/kg in stane 3,05 EUR/GJ za dosego 11 MJ/kg. To pa je cena celo nad tisto, ki jo predlagajo rudarji, tj. 3,25 EUR/GJ.

Torej ne željena hipotetična cena 2,25 EUR/GJ, ampak najmanj 3,05. To je povečanje za 35 % pri kurilni vrednosti, ki ne dosega niti spodnje meje sprejemljivosti (9,5 MJ/kg), kot se zahteva za izbrani kotel. Če povzamemo: z nižanjem kurilne vrednosti premoga bodo stroški za gorivo hitro narastli za eno tretjino!

Pa to še ni vse. S padanjem kurilne vrednosti lignita močno narašča delež pepela, saj naj bi imel velenjski lignit s kurilno vrednostjo 11,5 MJ/kg okoli 14% pepela, tisti s kurilno vrednostjo 8,5 MJ/kg pa nad 25%, kar povzroči velike težave pri obratovanju kotla ter pogoste zastoje. Seveda pa to vpliva tudi na stroške vzdrževanja in lastno ceno proizvedene elektrike. Kolikšni so tako nastali stroški, pa najbrž še ni nihče izračunal.

Elaborat HGS (02/07) Napoved fizikalno–mehanskih parametrov in kurilne vrednosti lignita do leta 2028

Kot vidimo, je hipotetična cena lignita  v višini 2,25 EUR/GJ nedosegljiva, saj je večino razdobja strošek kuriva, tj. lignita pomembno nad omenjeno magično mejo. Z vidika premoga sta torej kurilna vrednost in vsebnost pepela glavna dejavnika, ki vplivata na končno ceno elektrike. Premogovna prihodnost torej nikakor ni rožnata, saj se vidi, da bo energetska moč premogovnika do leta 2028 znatno upadla. Zato je obratovanje PV po letu 2028 do leta 2054 povsem nesmiselno, saj bo možno obratovanje TEŠ le z uvoženim premogom.

Za zaključek teme o premogu le še o številu zaposlenih v premogovniku. V času največje eksploatacije je bilo zaposlenih prek 4000 ljudi. Zdaj ima PV le še okrog 1300 zaposlenih, do leta 2015 naj bi se upokojilo še 500 delavcev. Zmanjšanje, ki je že predvideno na okoli 800 do 1000 zaposlenih, dovolj zgovorno pove, da je rudnik pravzaprav že v stalnem samo-zapiranju.

Pokrivanje cene s pomočjo ugrabljene države

Magična cena premoga 2,25 EUR na gigajoul je nedosegljiva ne le zaradi padanja kurilnih vrednosti in močnega povečanja vsebnosti pepela, ampak tudi zaradi tega, ker odkopno metodo z velikim čelom ne bo možno uporabljati povsod. Predvsem zaradi peščene strukture nadzemljine v zahodnejših predelih odkopa premoga za razliko od dosedanje ilovnate. To bo narekovalo počasnejše in postopno odkopavanje, da bi se s tem izognili udoru vode iz površja, pa tudi stebrnim udarom, ki so vse pogostejši.

Lastna cena iz TEŠ6 in sedanja lastna cena iz TEŠ

Poglejmo, kaj se nam obeta. Z nekaj računskimi operacijami s pomočjo formule, ki jo za oceno investicij uporabljajo v ZRN, dobimo ceno električne energije – tudi iz TEŠ6. V grafu je prikazana lastna cena električne energije v celotnem obdobju, če bi jo proizvedel blok 6 - brez kuponov CO2. Izračunana je na osnovi podatkov o kurilnosti premoga v rudniku Velenje od leta 2007 do 2028.

Lastna cena  niha, od najnižje leta 2014, ki je 72 EUR, naraste v letu 2028 na 80 EUR. Če prištejemo še najnižjo možno vrednost CO2 kuponov (10 EUR za tono), pa je cena 90 EUR. Približno takšno ceno je potrdil tudi profesor Mehmedalija Đonlagić v svojem vzporednem izračunu. Medtem pa TEŠ-evci operirajo s sedanjo prodajno ceno 55 EUR in s ceno za TEŠ6 okrog 60 EUR. To se ne bo zgodilo, kajti strošek energenta raste in nemogoče je, da bi bila cena fiksna in da bi bila stalno na tako nizkem nivoju. Bo pa na drugi strani nizka cena elektrike na evropskem trgu, katerega del je tudi Slovenija.

Primerjava lastne cene elektrike, izračunane na osnovi kurilne vrednosti in lastna cena elektrike ocenjena po projektu TEŠ6 (v €/MWh)

Izračun lastne cene elektrike po nemški metodologiji iz knjige Vergleich Kraftwerke, glej tole povezavo)

Ker bo elektrika iz TEŠ6 bistveno predraga, se zastavlja zelo pomembno vprašanje in povsem nova dilema: kako ubraniti  TEŠ pred blokom 6. In seveda pred apetiti, ki so v ozadju te, za Slovenijo megalomanske in izjemno drage investicije.

Temu pa moramo dodati za sedaj še skrbno prikrivano državno skrivnost, da namreč TEŠ6 ne bo izpolnjeval ene od ključnih funkcionalnosti, tj. da bo hkrati regulator frekvence energetskega sistema, kot je to zdaj blok 5. Gre za prilagajanje moči obratovanja TEŠ6 z ozirom na kondicijo in sposobnosti drugih dobaviteljev elektrike – obnovljivi viri, NEK1 in uvoz. Marko Golob se temu izogne, ker za problem ne ve, ali pa ga zavestno preskoči. Gre za problem Alstomovega jekla T24, ki je pokazal zobe na 7 instalacijah v Nemčiji. Golob pa to hvali, češ da je sedanji nižji nivo obratovanja dokaz frekvenčne regulacije. Nesposobnost regulacije pomeni, da bo celoten elektroenergetski sistem Slovenije podrejen nefunkcionalnemu in neoptimalnemu obratovanju bloka 6.

Samo neumen gospodar vlaga v preteklost

Projekt TEŠ6  ni le problem sedanjega trenutka, temveč je problem naše prihodnosti in posledica naše preteklosti. Zato je zgodovina zelo važna. Vlada Janeza Janše iz leta 2008 je projekt začela, Pahorjeva ga je posvojila in pod njeno vladavino je projekt silovito ekspandiral in dokončno ušel iz vajeti. Druga Janševa vlada ga je neuspešno skušala spraviti pod nadzor, vlada Alenke Bratušek ga je ignorirala, Cerarjeva vlada tišči glavo v pesek in se slaboumno hvali s politično stabilnostjo. To je najbolj vidno v odnosu do trase t.i. 3. razvojne osi.

Da TEŠ6 rabimo, ker potrebujemo elektriko (menda iz vtičnice), je butalski argument, ki lahko uspeva le v paradržavni monopolni, nacional-socialistični in medijsko skorumpirani Sloveniji. V deželi kjer kraljujejo golobi. Oziroma v deželi hlapcev, mitov in pedagogike, kot je pred 50 leti zapisal pesnik Tomaž Šalamun.

Žal danes od vladajočih politikov ni nikogar, ki bi tvegal in skušal potegniti zasilno zavoro, čeprav gre za to, da ustavimo TEŠ6 in ubranimo Slovenijo in njeno gospodarstvo pred investicijo, ki bo še desetletja izčrpavala vso akumulacijo v energetiki in jo prelivala v ta projekt. Drava se je namreč že začela zlivati v Pako. Očitno smo pred tem, da se bo začela tudi Sava. Paka tako postaja naša največja finančna reka. Na Velenjskem jezeru, ki je posledica udora zaradi rudnika,  razvijajo turizem. Manjka jim le še hribovska mornarica! V ceni 3,25 eur za giga joul, ki so jo nazadnje zahtevali rudarji, je verjetno tudi ta postavka že zajeta, čeprav v investicijski ceni TEŠ6 mnoge še manjkajo.

Pripis: Tukaj navedene izračuni so iz leta 2011 in še danes veljajo, kvečjemu so se stvari poslabšale, predvsem kar se tiče premoga. Ker so bili podatki in grafi objavljeni v Delu, predpostavljam, da jih je videl tudi Golob na TEŠ-evi strehi.

Naslednjič bo govora o politiki, medijih, civilni družbi in trasi ceste t.i. 3. razvojne osi v povezavi s TEŠ6.