Razkrivamo

"Šverc cigaret" ali zgodba o vzporedni ekonomiji in vzporednem pravu

Dokaj redka medijska razkritja šele v zadnjih letih nakazujejo širši kontekst pojava t. i. "vzporedne ekonomije", ki je (bila) tudi po vstopu Slovenije v EU mogoča le tako, da se v pravni praksi uporablja neveljavno jugoslovansko carinsko pravo. Kar nakazuje, da pri nas poleg "vzporedne ekonomije" morebiti obstaja tudi "vzporedno pravo"...

16.10.2015 22:47
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   carina   slovenija   tihotapljenje cigaret   sfrj

Foto: arhiv Portala PLUS

Nenavaden primer najdemo pred nekaj meseci v izdani sodbi slovenskega pravdnega sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbi tožnika kot glavnega zavezanca v "uradnem tranzitu" izginulih cigaret. Vpogled v podrobnost temelja razkrije nenavadno ugodnost sodne presoje, v kateri se sodišče opira na domačo sodno prakso in enega najbolj uveljavljenih virov domače strokovne literature, ki pa sta – po njuni analizi – prav tako nenavadna. Vzrok zanjo je namreč opiranje na danes neveljavno in razveljavljeno pravo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Tako je na primer v televizijski seriji Vzporedna ekonomija, objavljeni na RTV Slovenija koncem leta 2009 (dostopno tule in tule, tule ter tule) najti mnenje, da so v bivši Jugoslaviji, v okviru Službe državne varnosti (SDV), sprva ustanovili ali zgolj okrepili ekonomske oddelke z nalogo, da prebijejo trgovinsko izolacijo z zahodnoevropskimi državami. Hkrati pa naj bi slovenska SDV pod svoje okrilje prevzela velik del premoženja zamejskih Slovencev v Italiji in na Koroškem. Tako naj bi v Jugoslaviji komunistična oblast in v njenem imenu SDV (oziroma na zvezni ravni UDBA) doma in v tujini ustvarili pogoje za ilegalno dejavnost. Ustvarila naj bi se nekakšna vzporedna ekonomija prek različnih podjetij v državi in v tujini, nadaljevala in razširila naj bi se ilegalna trgovina, razplamtelo tihotapljenje, med glavnimi ekvivalenti slednjega pa so bile cigarete. Zgodba o nezakoniti trgovini, ki ni bila ukinjena vse leta 1955, to je bila uradna razlaga, naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti SFRJ.

 

 

Tranzicija in cigarete

 

V trilogiji Tranzicijski dosje Balkan, objavljenih na Portalu PLUS (dostopno tule, tule, tule in tule) je med drugim zapisano, da naj bi po primarni akumulaciji kapitala, o kateri je bilo govora v navedenih televizijskih razkritjih, prišlo še do nadaljnjih epizod povezanih tudi s "švercom cigaret", v središču katerih naj bi se znašlo slovensko omrežje. V prispevkih so zastavljena vprašanja, kaj nam to pove o vzorcih delovanja slovenske družbe in ali smo res leta 2015 v EU ali pa smo strukturno obstali v Kavčičevem letu 1954? Navedeno pa se nadaljuje z razkrivanjem nekaterih položajev določenih posameznikov, podjetij ter mehanizmov, ki naj bi se jih uporabljalo za pranje in legalizacijo denarja od cigaret.

 

Toda razkrivanje morebitnega obstoja "vzporedne ekonomije" in njenega mehanizma napajanja z denarjem preko "šverca cigaret", trka na dokaj zapleteno področje pravne regulative in prakse. To pa je ena od ovir nadaljnjemu drobnogledu in zaznavanju obstoja morebitnih anomalij. Zaradi lažjega premagovanja takšnih ovir bomo menili, da "šverc cigaret" pogovorno označuje nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora in transport cigaret z zunajskupnostnim carinskim statusom na carinskem ozemlju Evropske unije. V nasprotju s tem – nezakonitim – je v praksi izjemno pogost zakoniti primer takšnega transporta tisti v carinskem postopku zunajskupnostnega tranzita cigaret, pogovorno v "uradnem tranzitu". Tudi v zakonitih in ne le v nezakonitih primerih pa je drobnogled in zaznavanje obstoja morebitnih nenavadnih anomalij ter uvid v širši kontekst zaznanega dokaj zahteven.

 

 

Poglejmo primer takšne zahtevnosti:

 

Ključna oseba pri "uradnem tranzitu" cigaret je pooblaščeni organizator. Navadno je to špediter, ki opravlja posebno dejavnost, povezano s tranzitom cigaret kot blaga z visokim tveganjem za goljufije. Ob strogo določenih pogojih so mu za tranzit cigaret odobrena specialna pooblastila in dovoljenja. Najdemo ga vpisanega v polju 50 – glavni zavezanec katerekoli carinske deklaracije za "uradni tranzit" cigaret.

 

Pri "uradnem tranzitu" so cigarete in drugo blago, ki vsebuje tobak, strogo regulirane s pravom carinske unije. To je več kot 10 let, torej od uveljavitve pristopa Slovenije k temeljnim pogodbam Evropske unije 1. maja 2004 dalje, v izključni pristojnosti Unije. Dejansko pa ga moramo upoštevati že od 8. junija 1997 dalje v okviru Evropskega sporazuma o pridružitvi [...], ki je kot pomemben predpogoj za gospodarsko vključevanje Slovenije zajemalo tudi približevanje na področju carinskega prava. To pravo lahko razlaga carinska sodna praksa Sodišča Evropske unije – ne pa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

 

Razlog stroge regulative je tveganje tihotapljenja tega blaga, ki je tako visoko, da je blago razvrščeno med Blago z visokim tveganjem za goljufije. Zaradi tega se morajo glavni zavezanci "uradnega tranzita" cigaret posluževati posebnih aktivnosti in ukrepov za preprečitev tihotapstva cigaret. Za primer nezakonitega izginotja cigaret v tranzitu pa se glavnega zavezanca šteje za enega od carinskih dolžnikov, to je za odgovorno osebo, ki mora plačati carinski dolg. Ta dolg je visok, saj je obračunan ob uporabi visokih carinskih in trošarinskih stopenj, davka na dodano vrednost in zakonskih zamudnih obresti.

 

Malo vemo o preteklem obdobju "šverca cigaret" v Sloveniji. Toda po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je povsem nenavadno, če je glavni zavezanec "uradnega tranzita" cigaret, ki v postopku tranzita nastopa samostojno – glede na podatek, da je carinska tranzitna deklaracija brez vpisa v polju 14 Deklarant/Zastopnik –, med tranzitom cigaret očitno neaktiven in ne izvaja specialnih ukrepov za preprečitev izginotja cigaret, kot sta določitev obvezne prevozne poti in namestitev naprav za sleditev (sistem GPS, sistem Track and trace …) idr. Povsem nenavadno je tudi, če po izginotju cigaret zoper to osebo ni sprožen prekrškovni postopek in mu ni naložena globa od 2.000 do 125.000 evrov (28. točka 1. odstavka 87. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti). Povsem nenavadno je še, če nato tak neaktivni glavni zavezanec s tožbo prevaljuje carinski dolg na svojega naročnika, ki s "švercanjem cigaret" nima nobene zveze. Končno je povsem nenavadno, da pravdno sodišče tožbi ugodi ob uporabi določb Carinskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.

 

 

Pravo SFRJ je še veljavno?!

 

Tako nenavaden primer najdemo pred nekaj meseci v izdani sodbi nekega pravdnega sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbi tožnika kot glavnega zavezanca v "uradnem tranzitu" izginulih cigaret. Vpogled v podrobnost temelja razkrije nenavadno ugodnost sodne presoje, v kateri se sodišče opira na domačo sodno prakso in enega najbolj uveljavljenih virov domače strokovne literature, ki pa sta – po njuni analizi – prav tako nenavadna. Navedba nedavne sodbe je naslednja:

 

"Ker je carinski postopek poseben upravni postopek in ker iz določbe 254. člena CZ izhaja, da je špediter, če nastopa v postopku carinjenja v imenu carinskega zavezanca, odgovoren za pravilnost izpolnjenih dejanj, to pomeni, da je pooblaščen za vsa dejanja carinskega postopka. […] Komentar Obligacijskega zakonika N. Plavšak, B. Zabel …, 4. knjiga stran 646, sodna praksa."

 

Prvič: Navedba sodbe glede "254. člena CZ" bi, glede na veljavnost pravnega reda Evropske unije, kazala na veljavni Carinski zakonik Skupnosti. Toda ta nima 254., temveč ima 253. členov. Nenavadno.

 

Drugič: Zato iščemo pojasnilo v navedbi sodbe "Komentar OZ N. Plavšak, B. Zabel", kar kaže na uveljavljeno strokovno literaturo Obligacijski zakonik s komentarjem, ki je izšla v 4. knjigah med letoma 2003 in 2004. V letih izida literature bi navedba "CZ«, lahko kazala na Carinski zakon Slovenije iz leta 1995. Toda njegova uporaba v literaturi bi bila nenavadna, saj je bilo v času izida literature dobro poznano, da je slovenski Carinski zakon vse od 8. junija 1997 dalje v procesu razveljavitve, razveljavljen pa je bil s 1. majem 2004.

 

Tretjič: Toda literatura in nedavna sodba ne obravnavata niti slovenskega Carinskega zakona iz leta 1995. Tudi ta zakon namreč nima 254., temveč ima 190. členov. Zato poglejmo nadaljnjo navedbo "4. knjiga stran 646, sodna praksa". Ob vpogledu na "646. stran" 4. knjige literature ugotovimo, da je tam besedilo dobesedno enako gornjemu besedilu nedavne sodbe. Nadalje pa tam literatura navaja sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi številka U 658/95. To je v našem primeru nenavadno, saj je izključna pristojnost Evropske unije na področju carinske unije povezana tudi s primarno veljavnostjo carinske sodne prakse Sodišča Evropske unije – ne pa sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1995.

 

Četrtič: V sodni praks« U 658/95 najdemo obravnavano besedilo, torej: "Ker je carinski postopek […]." Toda ob proučitvi te sodne prakse ugotovimo, da je vezana na določbe Carinskega zakona Jugoslavije iz leta 1976, ki se ga je prenehalo uporabljati že leta 1995. Šele tako ugotovimo, da pomeni sklicevanje nedavne sodbe in literature ter sodne prakse glede "254. člena CZ", dejansko sklicevanje na 254. člen neveljavnega Carinskega zakona Jugoslavije iz leta 1976. Nenavadno.

 

Petič: Končno je povsem nenavadno naslednje. Ob vpogledu v določbo 254. člena neveljavnega jugoslovanskega Carinskega zakona ugotovimo, da govori o carinski odgovornosti tistih oseb, ki nastopijo v imenu carinskega zavezanca (špediterji in drugi) po pismenem pooblastilu tega zavezanca. To spominja na določbo 5. člena veljavnega Carinskega zakonika Skupnosti, ki določa položaj neposrednega in posrednega carinskega zastopnika ter položaj nastopanja v svojem imenu in za svoj račun. Šele tako je razvidna nenavadna ugodna obravnava tožnika nedavne sodbe. Za naš primer je namreč 254. člen jugoslovanskega Carinskega zakona dokaj nejasen in blag nasproti 5. členu Carinskega zakonika Skupnosti. Slednji namreč v 2. pododstavku 4. odstavka jasno in strogo določa, da se, v kolikor ni podane ustrezne izjave, šteje, da glavni zavezanec nastopa v svojem imenu in za svoj račun. Naš primer je brez takšne izjave, kar je razvidno iz podatka, da je carinska tranzitna deklaracija brez vpisa – izjave v polju 14 Deklarant/Zastopnik.

 

Šestič: Določba 5. člena veljavnega carinskega zakona je usodna za položaj tega tožnika, neaktivnega glavnega zavezanca "uradnega tranzita" izginulih cigaret. Neuporaba jasne in stroge določbe veljavnega zakona ter uporaba nejasne in blage določbe neveljavnega jugoslovanskega zakona v nedavni sodbi pa je njegova nenavadna sreča.

 

 

Vzporedna ekonomija in "šverc cigaret"

 

V širšem kontekstu dokaj redka medijska razkritja šele v zadnjih letih nakazujejo pojav t. i. "vzporedne ekonomije". Enega od mehanizmov za njeno denarno napajanje omenjajo t. i. "šverc cigaret". Ta mehanizem je obraten od mehanizma zakonitega oziroma "uradnega tranzita" cigaret, zapletenost regulative in prakse na teh področjih pa je ena od ovir drobnogledu in zaznavanju obstoja morebitnih anomalij.

 

Na to zapletenost opozarja podani primer, ki se pod drobnogledom, minuciozno osredotoča na eno izmed množice zapletenih pozicij v praksi sodnega postopka. Hkrati se zaznava morebitno iskano anomalijo. Odstira se namreč mogoč mehanizem, po katerem je neaktiven pooblaščeni organizator "uradnega tranzita" izginulih cigaret pri "švercu cigaret" deležen nenavadno ugodne obravnave z opustitvijo uporabe strogih zakonitih določil in s prevalitvijo bremena carinskega dolga na naročnika tranzitnega posla, ki pa s "švercanjem" nima nobene zveze.

 

Dodatno pa se zazna nadaljnjo anomalijo, ki je v tem, da se v Sloveniji tudi po vstopu v EU v pravni praksi uporablja neveljavno jugoslovansko carinsko pravo. Kar nakazuje, da je poleg "vzporedne ekonomije" morebiti zaznati tudi "vzporedno pravo"...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.648
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.659
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.877
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.479
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.274
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112