Razkrivamo

"Šverc cigaret" ali zgodba o vzporedni ekonomiji in vzporednem pravu

Dokaj redka medijska razkritja šele v zadnjih letih nakazujejo širši kontekst pojava t. i. "vzporedne ekonomije", ki je (bila) tudi po vstopu Slovenije v EU mogoča le tako, da se v pravni praksi uporablja neveljavno jugoslovansko carinsko pravo. Kar nakazuje, da pri nas poleg "vzporedne ekonomije" morebiti obstaja tudi "vzporedno pravo"...

16.10.2015 22:47
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   carina   slovenija   tihotapljenje cigaret   sfrj

Foto: arhiv Portala PLUS

Nenavaden primer najdemo pred nekaj meseci v izdani sodbi slovenskega pravdnega sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbi tožnika kot glavnega zavezanca v "uradnem tranzitu" izginulih cigaret. Vpogled v podrobnost temelja razkrije nenavadno ugodnost sodne presoje, v kateri se sodišče opira na domačo sodno prakso in enega najbolj uveljavljenih virov domače strokovne literature, ki pa sta – po njuni analizi – prav tako nenavadna. Vzrok zanjo je namreč opiranje na danes neveljavno in razveljavljeno pravo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Tako je na primer v televizijski seriji Vzporedna ekonomija, objavljeni na RTV Slovenija koncem leta 2009 (dostopno tule in tule, tule ter tule) najti mnenje, da so v bivši Jugoslaviji, v okviru Službe državne varnosti (SDV), sprva ustanovili ali zgolj okrepili ekonomske oddelke z nalogo, da prebijejo trgovinsko izolacijo z zahodnoevropskimi državami. Hkrati pa naj bi slovenska SDV pod svoje okrilje prevzela velik del premoženja zamejskih Slovencev v Italiji in na Koroškem. Tako naj bi v Jugoslaviji komunistična oblast in v njenem imenu SDV (oziroma na zvezni ravni UDBA) doma in v tujini ustvarili pogoje za ilegalno dejavnost. Ustvarila naj bi se nekakšna vzporedna ekonomija prek različnih podjetij v državi in v tujini, nadaljevala in razširila naj bi se ilegalna trgovina, razplamtelo tihotapljenje, med glavnimi ekvivalenti slednjega pa so bile cigarete. Zgodba o nezakoniti trgovini, ki ni bila ukinjena vse leta 1955, to je bila uradna razlaga, naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti SFRJ.

 

 

Tranzicija in cigarete

 

V trilogiji Tranzicijski dosje Balkan, objavljenih na Portalu PLUS (dostopno tule, tule, tule in tule) je med drugim zapisano, da naj bi po primarni akumulaciji kapitala, o kateri je bilo govora v navedenih televizijskih razkritjih, prišlo še do nadaljnjih epizod povezanih tudi s "švercom cigaret", v središču katerih naj bi se znašlo slovensko omrežje. V prispevkih so zastavljena vprašanja, kaj nam to pove o vzorcih delovanja slovenske družbe in ali smo res leta 2015 v EU ali pa smo strukturno obstali v Kavčičevem letu 1954? Navedeno pa se nadaljuje z razkrivanjem nekaterih položajev določenih posameznikov, podjetij ter mehanizmov, ki naj bi se jih uporabljalo za pranje in legalizacijo denarja od cigaret.

 

Toda razkrivanje morebitnega obstoja "vzporedne ekonomije" in njenega mehanizma napajanja z denarjem preko "šverca cigaret", trka na dokaj zapleteno področje pravne regulative in prakse. To pa je ena od ovir nadaljnjemu drobnogledu in zaznavanju obstoja morebitnih anomalij. Zaradi lažjega premagovanja takšnih ovir bomo menili, da "šverc cigaret" pogovorno označuje nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora in transport cigaret z zunajskupnostnim carinskim statusom na carinskem ozemlju Evropske unije. V nasprotju s tem – nezakonitim – je v praksi izjemno pogost zakoniti primer takšnega transporta tisti v carinskem postopku zunajskupnostnega tranzita cigaret, pogovorno v "uradnem tranzitu". Tudi v zakonitih in ne le v nezakonitih primerih pa je drobnogled in zaznavanje obstoja morebitnih nenavadnih anomalij ter uvid v širši kontekst zaznanega dokaj zahteven.

 

 

Poglejmo primer takšne zahtevnosti:

 

Ključna oseba pri "uradnem tranzitu" cigaret je pooblaščeni organizator. Navadno je to špediter, ki opravlja posebno dejavnost, povezano s tranzitom cigaret kot blaga z visokim tveganjem za goljufije. Ob strogo določenih pogojih so mu za tranzit cigaret odobrena specialna pooblastila in dovoljenja. Najdemo ga vpisanega v polju 50 – glavni zavezanec katerekoli carinske deklaracije za "uradni tranzit" cigaret.

 

Pri "uradnem tranzitu" so cigarete in drugo blago, ki vsebuje tobak, strogo regulirane s pravom carinske unije. To je več kot 10 let, torej od uveljavitve pristopa Slovenije k temeljnim pogodbam Evropske unije 1. maja 2004 dalje, v izključni pristojnosti Unije. Dejansko pa ga moramo upoštevati že od 8. junija 1997 dalje v okviru Evropskega sporazuma o pridružitvi [...], ki je kot pomemben predpogoj za gospodarsko vključevanje Slovenije zajemalo tudi približevanje na področju carinskega prava. To pravo lahko razlaga carinska sodna praksa Sodišča Evropske unije – ne pa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

 

Razlog stroge regulative je tveganje tihotapljenja tega blaga, ki je tako visoko, da je blago razvrščeno med Blago z visokim tveganjem za goljufije. Zaradi tega se morajo glavni zavezanci "uradnega tranzita" cigaret posluževati posebnih aktivnosti in ukrepov za preprečitev tihotapstva cigaret. Za primer nezakonitega izginotja cigaret v tranzitu pa se glavnega zavezanca šteje za enega od carinskih dolžnikov, to je za odgovorno osebo, ki mora plačati carinski dolg. Ta dolg je visok, saj je obračunan ob uporabi visokih carinskih in trošarinskih stopenj, davka na dodano vrednost in zakonskih zamudnih obresti.

 

Malo vemo o preteklem obdobju "šverca cigaret" v Sloveniji. Toda po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je povsem nenavadno, če je glavni zavezanec "uradnega tranzita" cigaret, ki v postopku tranzita nastopa samostojno – glede na podatek, da je carinska tranzitna deklaracija brez vpisa v polju 14 Deklarant/Zastopnik –, med tranzitom cigaret očitno neaktiven in ne izvaja specialnih ukrepov za preprečitev izginotja cigaret, kot sta določitev obvezne prevozne poti in namestitev naprav za sleditev (sistem GPS, sistem Track and trace …) idr. Povsem nenavadno je tudi, če po izginotju cigaret zoper to osebo ni sprožen prekrškovni postopek in mu ni naložena globa od 2.000 do 125.000 evrov (28. točka 1. odstavka 87. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti). Povsem nenavadno je še, če nato tak neaktivni glavni zavezanec s tožbo prevaljuje carinski dolg na svojega naročnika, ki s "švercanjem cigaret" nima nobene zveze. Končno je povsem nenavadno, da pravdno sodišče tožbi ugodi ob uporabi določb Carinskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.

 

 

Pravo SFRJ je še veljavno?!

 

Tako nenavaden primer najdemo pred nekaj meseci v izdani sodbi nekega pravdnega sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbi tožnika kot glavnega zavezanca v "uradnem tranzitu" izginulih cigaret. Vpogled v podrobnost temelja razkrije nenavadno ugodnost sodne presoje, v kateri se sodišče opira na domačo sodno prakso in enega najbolj uveljavljenih virov domače strokovne literature, ki pa sta – po njuni analizi – prav tako nenavadna. Navedba nedavne sodbe je naslednja:

 

"Ker je carinski postopek poseben upravni postopek in ker iz določbe 254. člena CZ izhaja, da je špediter, če nastopa v postopku carinjenja v imenu carinskega zavezanca, odgovoren za pravilnost izpolnjenih dejanj, to pomeni, da je pooblaščen za vsa dejanja carinskega postopka. […] Komentar Obligacijskega zakonika N. Plavšak, B. Zabel …, 4. knjiga stran 646, sodna praksa."

 

Prvič: Navedba sodbe glede "254. člena CZ" bi, glede na veljavnost pravnega reda Evropske unije, kazala na veljavni Carinski zakonik Skupnosti. Toda ta nima 254., temveč ima 253. členov. Nenavadno.

 

Drugič: Zato iščemo pojasnilo v navedbi sodbe "Komentar OZ N. Plavšak, B. Zabel", kar kaže na uveljavljeno strokovno literaturo Obligacijski zakonik s komentarjem, ki je izšla v 4. knjigah med letoma 2003 in 2004. V letih izida literature bi navedba "CZ«, lahko kazala na Carinski zakon Slovenije iz leta 1995. Toda njegova uporaba v literaturi bi bila nenavadna, saj je bilo v času izida literature dobro poznano, da je slovenski Carinski zakon vse od 8. junija 1997 dalje v procesu razveljavitve, razveljavljen pa je bil s 1. majem 2004.

 

Tretjič: Toda literatura in nedavna sodba ne obravnavata niti slovenskega Carinskega zakona iz leta 1995. Tudi ta zakon namreč nima 254., temveč ima 190. členov. Zato poglejmo nadaljnjo navedbo "4. knjiga stran 646, sodna praksa". Ob vpogledu na "646. stran" 4. knjige literature ugotovimo, da je tam besedilo dobesedno enako gornjemu besedilu nedavne sodbe. Nadalje pa tam literatura navaja sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi številka U 658/95. To je v našem primeru nenavadno, saj je izključna pristojnost Evropske unije na področju carinske unije povezana tudi s primarno veljavnostjo carinske sodne prakse Sodišča Evropske unije – ne pa sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1995.

 

Četrtič: V sodni praks« U 658/95 najdemo obravnavano besedilo, torej: "Ker je carinski postopek […]." Toda ob proučitvi te sodne prakse ugotovimo, da je vezana na določbe Carinskega zakona Jugoslavije iz leta 1976, ki se ga je prenehalo uporabljati že leta 1995. Šele tako ugotovimo, da pomeni sklicevanje nedavne sodbe in literature ter sodne prakse glede "254. člena CZ", dejansko sklicevanje na 254. člen neveljavnega Carinskega zakona Jugoslavije iz leta 1976. Nenavadno.

 

Petič: Končno je povsem nenavadno naslednje. Ob vpogledu v določbo 254. člena neveljavnega jugoslovanskega Carinskega zakona ugotovimo, da govori o carinski odgovornosti tistih oseb, ki nastopijo v imenu carinskega zavezanca (špediterji in drugi) po pismenem pooblastilu tega zavezanca. To spominja na določbo 5. člena veljavnega Carinskega zakonika Skupnosti, ki določa položaj neposrednega in posrednega carinskega zastopnika ter položaj nastopanja v svojem imenu in za svoj račun. Šele tako je razvidna nenavadna ugodna obravnava tožnika nedavne sodbe. Za naš primer je namreč 254. člen jugoslovanskega Carinskega zakona dokaj nejasen in blag nasproti 5. členu Carinskega zakonika Skupnosti. Slednji namreč v 2. pododstavku 4. odstavka jasno in strogo določa, da se, v kolikor ni podane ustrezne izjave, šteje, da glavni zavezanec nastopa v svojem imenu in za svoj račun. Naš primer je brez takšne izjave, kar je razvidno iz podatka, da je carinska tranzitna deklaracija brez vpisa – izjave v polju 14 Deklarant/Zastopnik.

 

Šestič: Določba 5. člena veljavnega carinskega zakona je usodna za položaj tega tožnika, neaktivnega glavnega zavezanca "uradnega tranzita" izginulih cigaret. Neuporaba jasne in stroge določbe veljavnega zakona ter uporaba nejasne in blage določbe neveljavnega jugoslovanskega zakona v nedavni sodbi pa je njegova nenavadna sreča.

 

 

Vzporedna ekonomija in "šverc cigaret"

 

V širšem kontekstu dokaj redka medijska razkritja šele v zadnjih letih nakazujejo pojav t. i. "vzporedne ekonomije". Enega od mehanizmov za njeno denarno napajanje omenjajo t. i. "šverc cigaret". Ta mehanizem je obraten od mehanizma zakonitega oziroma "uradnega tranzita" cigaret, zapletenost regulative in prakse na teh področjih pa je ena od ovir drobnogledu in zaznavanju obstoja morebitnih anomalij.

 

Na to zapletenost opozarja podani primer, ki se pod drobnogledom, minuciozno osredotoča na eno izmed množice zapletenih pozicij v praksi sodnega postopka. Hkrati se zaznava morebitno iskano anomalijo. Odstira se namreč mogoč mehanizem, po katerem je neaktiven pooblaščeni organizator "uradnega tranzita" izginulih cigaret pri "švercu cigaret" deležen nenavadno ugodne obravnave z opustitvijo uporabe strogih zakonitih določil in s prevalitvijo bremena carinskega dolga na naročnika tranzitnega posla, ki pa s "švercanjem" nima nobene zveze.

 

Dodatno pa se zazna nadaljnjo anomalijo, ki je v tem, da se v Sloveniji tudi po vstopu v EU v pravni praksi uporablja neveljavno jugoslovansko carinsko pravo. Kar nakazuje, da je poleg "vzporedne ekonomije" morebiti zaznati tudi "vzporedno pravo"...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.533
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.975
03/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.541
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.289
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.329
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.131
07/
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
Milan Krek
Ogledov: 1.106
08/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 975
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.218
10/
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
Stella Šibanc
Ogledov: 900