Razkrivamo

Vojna napoved birokraciji se naj začne z malimi hidroelektrarnami

Birokratska togost je ena hujših bolezni naše države, ki jo na svojo koži občutijo tudi vsi tisti podjetni posamezniki, ki bi radi investirali v t.i. male hidroelektrarne. Kljub temu da gre za ekološko prijazen način pridobivanja energije, ga naš birokratski Leviatan blokira kar v neverjetnih 90%.

17.10.2015 22:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   male hidroelektrarne   argumentacija   arso   birokracija

www.cradlemountain.net

Rešitev namreč ni ta, da je ta in ta strokovnjak rekel "treba je zaščititi raka koščaka in konec!". Kot tudi ni rešitev trmasta drža užaljenega podjetnika v stilu "pravico bomo iskali na sodišču!". Kajti ne gre za pravico, ampak za pravičnejšo rešitev, za zdravorazumsko sobivanje različnih interesov, hotenj in prepričanj, ki ga omogoča in zgradi le dobra in kvalitetna javna argumentacija. Ne gre za to, kateri posamezen interes bo zmagal, ampak gre za interes Celote, Slovenije. Želim si, da živita in preživita tako podjetniška ideja kot tudi rak koščak.

Včasih v tej naši ljubi Sloveniji prav udari vate kakšna nesmiselna zagata ali problem. In ko pobliže pogledaš, vidiš, da je vzrok zanjo predvsem v birokratskem odnosu do problema. In kar je še huje, znova in znova - kot da je rešitev samo prek sodišča. Kaj pa če bi enkrat poskusili s kakšno preprosto metodo argumentacije?

 

Pa poglejmo enega od takšnih problemov:

 

Vsi vemo, da je Slovenija kot članica EU obvezana, da delež obnovljivih virov energije poveča na 20%. To je izjemno težko dosegljivo. Poznano je, kakšne težave imamo denimo s postavljanjem vetrnih elektrarn, poznano je tudi, kakšne težave in komplikacije so z izkoriščanjem sončne energije. Po drugi strani pa je znano, da se - citiram kar iz publikacije OZN ob mednarodnem letu sodelovanja na področju voda - letno po ozemlju Slovenije "samo v rekah in potokih (!) pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. To pomeni, da skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje."

 

V tem kontekstu še en pomemben, čeprav morda manj poznan podatek: svoje prve male hidroelektrarne zgradili že koncem 19. stoletja in prav one so pridelale prve kilovate elektrike v naši domovini. Dejstvo je, da so ena redkih možnosti za doseganje evropske zaveze 20% obnovljivih virov energije prav MHE (male hidroelektrarne).

 

Glavni razlog, da se takšnih hidroelektrarn v zadnjih letih praktično ne gradi več, so zavrnitvene odločbe Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Tam smo izvedeli, da je bilo od 15 prošenj za naravovarstveno soglasje za gradnjo MHE v lanskem letu zavrnjenih kar 13. Devetdeset odstotkov torej! In to, kot so nam tudi povedali na ARSO, zaradi zavrnitvenih mnenj območnih zavodov za varstvo narave. Skratka, situacija je paradoksalna, praktično edini alternativni ekološko sprejemljiv vir energije se ne povečuje zaradi ekologije.

 

Kar od nekaj različnih potencialnih investitorjev iz različnih koncev Slovenije smo dobili podoben odgovor na naše vprašanje, kaj navajajo v svojih pritožbah na zavrnitvene odločbe ARSO oziroma kje vidijo možno rešitev te zagate. Odgovorili so nam, da konkretnih obrazložitev ni. Da je veliko je pavšalnih opredelitev, predvsem pa da manjkajo oziroma da niso navedeni nobeni omejitveni ukrepi, ki bi jih investitorji sicer upoštevali, saj je v vsak projekt vloženo veliko časa in sredstev.

 

Tudi mi smo poskušali dobiti odgovor od ARSO,  zakaj območni zavodi za varstvo narave ne navajajo nobenih omejitvenih ukrepov. Odgovor smo dobili kar po telefonu, ker ni bilo pripravljenosti za kakšno podrobnejše pojasnjevanje: naj se obrnemo na posamezen območni zavod, ker ARSO mimo njihovega mnenja tako ali tako ne more. Klasična povest o birokratski jari kači in slepem polžu...

 

Potem pa se po navadi zgodi reakcija, značilna za naše kraje: zasebni investitorji, obupani nad dolgotrajnim in do skrajnosti zbirokratiziranim postopkom na koncu državnim uradnikom zabrusijo, da bodo svojo pravico prisiljeni (po)iskati na sodišču.

 

Je državni sistem res tako birokratski in tog, da ostane le še iskanje rešitve po sodnih poteh? Pa toliko lepih besed in govorov o obnovljivih virih energije! So to le floskule in prazne fraze?! In ne nazadnje, kaj lahko v tem primeru sploh reši sodišče? In v kolikšnjem času? Sodeč po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice je eden glavnih grehov našega sodstva ravno kršenje pravice do sojenje v razumnem roku. Včasih so dejali: pravica odložena je pravica odrečena.

 

Kot da je nekakšno nihalo spet potegnilo preveč na eno stran. In smo se borili (osebno imam kar velik razlog, da pišem v prvi osebi množine) za več varstva narave, ko so brezobzirni podjetniki vplivali na politiko in je ta dovoljevala prekomerno onesnaževanje okolja. Tako je bilo nekoč. A zdaj je to nihalo očitno potegnilo na drugo, okoljevarstveno stran. Ali pa imamo diktaturo birokratov, ki smrtno sovražijo vse, kar diši po podjetniških idejah, gradnjah, posegih v prostor ipd. Birokracija na vse to velikokrat, prevečkrat odgovarja z absurdnimi blokadami. Največkrat prav zaradi birokratskega odnosa ali pa egotripa posameznih strokovnjakov za kakšno ozko področje, ki jim je sistemska zakonodaja dala določeno moč odločanja. In ti mali faraoni ne vidijo nobene potrebe po kakšni argumentaciji, zdravorazumskem kompromisu ali po jasni, razumljivi postavitvi omejitvenih ukrepov.

 

Rešitev namreč ni ta, da je ta in ta strokovnjak rekel "treba je zaščititi raka koščaka in konec!". Kot tudi ni rešitev trmasta, skorajda ihtava drža užaljenega podjetnika v stilu "pravico bomo iskali na sodišču!". Kajti ne gre za pravico, ampak za pravičnejšo rešitev, za zdravorazumsko sobivanje različnih interesov, hotenj in prepričanj, ki ga omogoča in zgradi le t.i. win-win koncept, dobra in kvalitetna javna argumentacija. Ne gre za to, kateri posamezen interes bo zmagal (in sodišče lahko po naravi stvari vedno odloči le tako, da ena stranka zmaga, druga pa izgubi), gre za interes Celote, to je Slovenije, moje domovine, v kateri si želim, da živita in preživita tako podjetniška ideja kot tudi rak koščak. Verjamem, da si podobno veči želi velika večina državljanov Slovenije.

 

Predlagamo korak k boljši, pametnejši, ne nazadnje tudi pravičnejši rešitvi tega problema. Ne avtor tega prispevka ne uredništvo Portal PLUS nismo strokovnjaki na tem področju, to je jasno. Naš korak je le ta, da odpremo argumentacijo o tem problemu v obliki, kot jo predlaga uredništvo na koncu tega prispevka. In obenem predlagamo vladi, torej državni upravi, da omogoči podobno argumentacijo na spletnem portalu, čigar delovno ime bi lahko bilo STOPbirokraciji.si. Dobro bi bilo, če bi še kakšen nacionalni medij, recimo RTV Slovenija, odprl podobno argumentacijo (naša "nacionalka" morda na svojem portalu MMC). Pa tudi kdor koli, ki bo spodbudil aktivne državljane, strokovno ini širšo javnost k sodelovanju. Na takšen način bomo skupah prisilili odgovorne k boljšim in pametnejšim rešitvam.

 

 

PRIPIS UREDNIŠTVA: Portal PLUS pozdravlja pobudo našega sodelavca Mihe Burgerja in svoje bralce vabi, da bodisi prek možnosti spletnega komentiranja bodisi prek elektronske pošte info@portalplus.si izražajo svoja mnenja, dajejo predloge ali opozarjajo na konkretne probleme z birokratskim Leviatanom, s katerim se srečujejo v Sloveniji. Obljubljamo, da njihovi prispevki ne bodo ostali prezrti. 





 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
9
25.01.2022 23:28
Ko se je 2. januarja na trgu v Žanaozenu, mestu s približno sto petdeset tisoč prebivalci v regiji Mangistau, zbralo na desetine ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.290
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.418
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.654
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.509
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.348
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.112
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.027
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.133