Komentar

Gospod premier, zaščitite svoje državljane: Evrope, kakršno smo poznali, je konec!

Odločitev o zaprtju južne meje je v izrednih razmerah, ko v državo prihaja na tisoče novih prebežnikov, takojšnja in samoumevna. Gre namreč za vprašanje nacionalne varnosti. Časa za obotavljanje ni več in če vlada ne bo ukrepala nemudoma, bodo razmere hitro ušle nadzoru, državljani na ogroženih območjih pa se bodo prisiljeni organizirati sami.

 

20.10.2015 07:24
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   migracije   sirija   bližnji vzhod   selitve narodov   evropa   slovenija

Foto: arhiv Portala PLUS

Težava nastopi dvakrat: najprej pri tisočih migrantih, ki čakajo na vstop v Slovenijo, potem pa še pri njihovih sotrpinih, ki v slovenskih zbirnih centrih čakajo, da bodo lahko odšli naprej v Avstrijo (in Nemčijo). V obeh primerih imamo hitro opravka s frustacijami, jezo in agresivnostjo. Sto podivjanih "beguncev", ki nimajo ničesar izgubiti, želijo si le naprej proti virtualni Indiji Koromandiji, je možno obvladati. Tisoč težje. Deset tisoč pa nemogoče. Razen z uporabo resne sile.

Že jutri lahko migrantska kriza doseže nov vrhunec, saj naj bi Nemčija zaprla mejo z Avstrijo, ta pa bo isto storila na svoji južni meji. Tako Sloveniji, ki je včeraj sprejela skoraj 6000 legalnih in ilegalnih prebežnikov, ne bo preostalo drugega, kot da čim prej zapre mejo s Hrvaško. Takšen scenarij, ki pravzaprav sploh ni pesimističen, ampak postaja vsako uro bolj realističen, pomeni konec Evrope, kakršno smo poznali zadnjih deset let.

 

Tisto, kar se je še pred desetimi dnevi zdelo težko predstavljivo, morda celo neverjetno, se je začelo uresničevati le 24 ur po odločitvi Madžarske, da za migrante zapre mejo s Hrvaško, kamor ti množično prihajajo iz Srbije, tja pa iz Makedonije in Grčije. Ključna "odskočna" deska za migracijske tokove je še vedno Turčija, zato si je vikend obisk nemške kanclerke v Carigradu razlagati tudi kot začetek reševanja krize, ki je že nevarno zamajala temelje povojne Evrope.

 

Frau Merkel ima kar nekaj razlogov, da poskuša "urediti" primer Turčije, ki že več desetletij potrpežljivo sedi v čakalnici Evropske unije. Nemška krivda za aktualni eksodus beguncev, tistih namišljenih in tudi tistih resničnih, je namreč konkretna in tudi dokazljiva, kanclerka Angela Merkel pa pri tem ni nedolžna. Ravno njen javni poziv vsem "vojnim beguncem", da so dobrodošli v Nemčiji, je namreč pomembno sooblikoval migrantske tokove, ki jih nekateri že imenujejo selitev narodov. Države, ki ležijo na poti do Male Azije do Germanije, so postale kolateralna škoda. Dokler so Slovenci po televiziji gledali prizore z grško-makedonske meje ali pa se zgražali nad naklepi madžarskega "diktatorskega" premierja Viktorja Orbana, da na meji s Srbijo (in kasneje še Hrvaško) postavi žičnato ograjo, je bilo še vse lepo in prav. Daleč od oči, daleč od srca.

 

Toda v zgolj desetih dneh so se razmere dramatične zaostrile in Slovenija je nenadoma postala ključna orientacijska točka na pohodu desettisočev, željnih boljšega življenja v evropski Indiji Koromandiji. Kdor ima izkušnje s prebivalci držav, iz katerih je največ migrantov, dobro ve, na kako idealističnih in romantičnih temeljih so zgradili svoja pričakovanja in sanje. Za vso to nepregledno množico je pot do obljubljene Germanije človekova pravica, zato ne razumejo držav, ki jih pri tem ovirajo. Toda tudi posamezne dežele igrajo v tej selitvi narodov različne vloge; Grčija, Makedonija, Srbija in Hrvaška so tranzitne države in njihove vlade so doslej z migranti, zakonitimi in ilegalnimi, počele zgolj eno: čim prej so jih želele spraviti v sosednjo državo in se tako rešiti sleherne skrbi in odgovornosti zanje.

 

Pot se je končala tisti hip, ko je oseba, ki jo razglašamo za migranta, znašla pred schengensko mejo, torej Madžarsko in Slovenijo. V prvem primeru se je število prebežnikov čez noč zmanjšalo za 99,99%, saj sta žičnata ograja in negativni sloves te države na socialnih omrežjih naredila svoje. Ostala je le še Slovenija, katere vlada se bo morala čim prej odločiti, kaj ima prednost: varnost in blagostanje lastnih državljanov na eni ali navidezna univerzalna solidarnost in human odnos do vseh pomoči potrebnih prebivalcev tega planeta. Dilema je res le navidezna, kajti človek lahko pomaga le omejenemu število soljudi.

 

Ker bo Hrvaška, kjer vsa politika vrti v stampedu skorajšnjih parlamentarnih volitev, kjer socialdemokrata Zorana Milanovića resno ogroža nacionalist Tomislav Karamarko, je tudi obnašanje hrvaške vlade emotivno in iracionalno. Dovažanje na tisoče migrantov na mejo s Slovenijo brez predhodnega dogovora spominja na organizirano tihotapljenje ljudi in posredno agresijo na sosednjo državo. Težava nastopi dvakrat: najprej pri tisočih migrantih, ki čakajo na vstop v Slovenijo, potem pa še pri njihovih sotrpinih, ki v slovenskih zbirnih centrih čakajo, da bodo lahko odšli naprej v Avstrijo (in Nemčijo). V obeh primerih imamo hitro opravka s frustacijami, jezo in agresivnostjo. Sto podivjanih "beguncev", ki nimajo ničesar izgubiti, želijo si le naprej proti virtualni Indiji Koromandiji, je možno obvladati. Tisoč težje. Deset tisoč pa nemogoče. Razen z uporabo resne sile.

 

Vsakomur je jasno, da deset tisoč takšnih frustriranih, jeze in sovraštva na ves svet polnih migrantov - večina njih je še vedno moškega spola - predstavlja resno varnostno grožnjo, zato bi bilo povsem noro, če bi v državo spustili toliko ljudi, za katere ne bi imeli jasnih zagotovil, da bodo čez nekaj ur ali dni lahko nadaljevali pot proti Nemčiji.

 

V razmerah, ko bi v Slovenijo vsak dan prihajalo toliko migrantov kot včeraj, je odločitev o (začasni) zapori meje s Hrvaško le vprašanje časa. Obenem pa so izredne razmere, ki de facto nastajajo zaradi eskalacije migrantske krize, odprle zelo tehtno vprašanje vloge vojske v takšnih primerih. Sprememba, pravzaprav dopolnitev zakonov o obrambi in policiji je očitno pripravljena, pri čemer nekateri upokojeni strokovnjaki za notranje zadeve in obrambo predlagajo, da naj se smiselno ponovno uveljavijo določbe nekdanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, jasno v kontekstu časa in spremenjenih razmer. V bistvu predlagajo nekakšno narodno zaščito, kamor bi vključili tudi vojaške rezerviste in rezervno policijo. Takšna organiziranost, ki se morda zdi danes še pretirana, lahko postane koristna, če se uresničijo prerokbe o tem, da se migratski tokovi v prihodnjem letu še zdaleč ne bodo umirili, ampak se bodo nadaljevali. V tem trenutku ne zna nihče napovedati, kaj se bo zgodilo, če bo Evropska unija na to novo selitev narodov odreagirala s popolnim zaprtjem meja. Bo to odvrnilo morebitne nove kandidate za beg v obljubljeno deželo? Ali pa jih bo le še dodatno motiviralo?! Kaj pa če "trdnjava Evropa" sproži še več frustracij, jeze in sovraštva, kar se lahko manifestira tudi v terorističnih grožnjah? Izkušnje Izraelcev, ki se zadnje dni soočajo z množičnim pojavom arabskih napadov z noži, bi nas morale opominjati, da je pot do pomiritve, ko se enkrat začne spopad, praktično nemogoča.

 

Odločitve vlade o morebitnem zaprtju meje s Hrvaško kot logične posledice podobnih ravnanj Nemčije oziroma Avstrije ne more kritizirati nihče razen maloštevilnih anarhistov ali skrajnih levičarjev, ki so že davno izgubili stik z realnostjo. Problem namreč sploh nima nobene zveze s slovensko vlado, Mirom Cerarjem ali Karlom Erjavcem, saj ni nastal v Sloveniji, pač pa malce bolj severno, v Nemčiji. Konkretno odgovornost za masovni eksodus Arabcev v Evropo pa nosi Angela Merkel, ki jo je na enem od zadnjih zasedanj Evropskega parlamenta zaradi tega napadel tudi poljski evropski poslanec Ryszard Legutko, znani filozof (strokovnjak za Platona), publicist in profesor humanistike na Jagelonski univerzi v Krakovu (glej članek Zaradi Merklove Evropa poka po šivih). Tisto, na kar je Legutko eksplicitno opozoril, je pravzaprav srž evropskega problema z migranti, ki ga je zakuhala Nemčija oziroma njena kanclerka s svojimi enostranskimi potezami, zaradi katerih grozi dokončni razpad schengenskega sistema. Zakaj ste najprej javno vabili migrante, potem pa ste vabilo odpovedali, jo je spraševal poljski poslanec, ki je odlično obranil čast prevečkrat anemičnega in neambicioznega Evropskega parlamenta.

 

Nemčiji so soglasno pokazale sredinec že t.i. Višegrajske države (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska), ki so se odločile, da v tej nemški trgovini z migranti kot poceni bodočo delovno silo za njihovo (avtomobilsko) industrijo ne bodo sodelovale. Na žalost (in po zaslugi oholega premierja Janeza Drnovška) smo Slovenci že davno zamudili povabilo k članstvu v tem klubu, ki bi nas danes postavljal v precej močnejši položaj glede problema migrantov. Namesto tega smo se znašli v nekakšni novi vojni krajini, tampon coni med perfierijo in središčem. V položaju, ki je najbolj nehvaležen, saj nam daje vlogo psov čuvajev trdnjave Evropa, katere del formalno smo, dejansko pa vsak dan manj.

 

In če se zdaj vrnemo nekoliko na začetek: ko smo na Portalu PLUS 11. oktobra objavili precej provokativen prispevek z naslovom Migrantska kriza in islam: teorija zarote ali začetek konca Evrope, kakršno smo poznali?, je Slovenijo še vedno preveval varljivi občutek varnosti in predvsem stabilnosti. Kot da bi se migrantski tokovi gibali daleč od nas, čeprav so bili v resnici že zelo blizu. Tekst, ki se je zdel preveč črnogled, senzacionalističen in v vseh pogledih preblizu teoriji zarote, smo objavili samo zato, ker smo se spraševali, če morda vseeno vsaj deloma ni realističen. Nihče si ne bi mislil, da bo minilo le deset dni, ko se bodo razmere v Sloveniji tako dramatično spremenile, da se zdi Apel, ki naj bi ga napisal neimenovani (bivši) sodelavec Sove, kot nekakšna prerokba, ki se vsaj v določenem delu začenja uresničevati.

 

Kaj se torej dogaja? Morda se spomnite, da smo že 1. oktobra objavili za slovenski medijski prostor popolnoma neobičajen prispevek znanega tviteraša, ki ga poznamo pod imenom @strelovod (njegova prava identiteta je ta trenutek nepomembna), Začelo se je: smo v uvodnem letu selitve narodov, v katerem avtor v nasprotju z vsemi uveljavljenimi in "mainstream" mnenji ugotavlja, da je ključni krivec za selitev narodov (pri čemer so oboroženi konflikti, državljanske in verske vojne ter socialna in ekonomska brezizhodnost le sprožilci!) pravzaprav moderna tehnologija, namreč družbena omrežja in - z eno besedo - internet.

 

Združimo zdaj skupaj oba dela ene in iste zgodbe, torej apel obupanega agenta, ki ga nihče ne posluša in zaradi tega deluje nekoliko neprištevno, ter lucidno analizo tviteraša, s katero je zbodel v samo bistvo našega evropskega egocentrizma, egoizma oziroma napuha. Tako dolgo smo se imeli za središče sveta, da se je naposled velik del t.i. tretjega sveta odločil, da pride k nam. Predstavljate si, da smo na barki, ki sprejme omejeno število potnikov. Zdaj pa se nanjo poskušajo vkrcati še slepi potniki, brodolomci in ljudje v stiski. Kapitan jih lahko na krov sprejme vse, a s tem tvega, da se bo ladja prevrnila in potonila z vsemi na krovu. Lahko pa nikogar ne spusti na krov, vendar bo moral to odločitev zelo kmalu dokazovati tudi z argumentom moči, saj njegovega glasu v bučanju množic nihče ne bo slišal, množice pa se bodo želele na vsak način vkrcati.

 

A če bo zaradi zagotavljanja miru prvič ustrelil v zrak, mora biti že naslednjič pripravljen streljati mnogo nižje. V migrantski zgodbi bo te faze, namreč nasilja, niti še nismo prišli. Toda glede na dramatično zaostrovanje krize v zgolj desetih dneh ni izključeno, da bomo že čez nekaj dni poročali tudi o nečem tako nepovratnem in usodnem, kot je argument moči.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
7
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
9
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,173
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,706
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,837
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,519
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,479
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,015
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 828
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 825
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,785
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 549