Komentar

Avstrijci vzpostavljajo rezervni Schengen: na mejo s Slovenijo pošiljajo bataljone pehote z oklepnimi četami!

30.000 (i)legalnih migrantov v zadnjih nekaj dneh, vedno večja izčrpanost policije na južni meji in vedno novi valovi prebežnikov nas potiskajo v izredne razmere. Okrepili so se tudi strahovi, da bi Avstrija v prihodnjih 48 urah lahko zaprla mejo s Slovenijo. Tak črni scenarij pa bi pomenil, da bo pri nas ostalo ujetih več tisoč frustriranih, jeznih in agresivnih migrantov, ki predstavljajo konkretno varnostno grožnjo.

21.10.2015 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   migracije   sirija   bližnji vzhod   selitve narodov   evropa   slovenija   policija   avstrija   nemčija

www.leibnitzaktuell.at

"Policistom kapo dol. Večina jih dela drugo ali tretjo 12-urno izmeno v zadnjih dveh dneh. Izredno spoštljivi do beguncev, razen seveda, ko je potrebno narediti red. Zgledno so sodelovali tako s Civilno zaščizo kot Rdečim križem. Ko smo delili hrano, so prostovoljno priskočili na pomoč ter beguncem pomagali organizirati vrste. Pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb. Veliko število 'thank you' s strani beguncev je bilo slišati namenjenih policistom. Miren, a odločen pristop."

V tako zaostrenih razmerah se današnjemu napovedanemu obisku Dimitrisa Avramopoulosa, evropskega komisarja za migracije, notranje zadeve in državljanstvo lahko pravzaprav zgolj nasmehnemo, saj prihaja gasiti požar z nekaj kapljicami vodenih obljub, v katere pa nihče več ne verjame. Evropska komisija je namreč postala popolnoma nepomemben igralec, njen predsednik Jean-Claude Juncker pa spominja na lutko na daljinsko upravljanje. O tem, da je daljinec v Berlinu, nihče ne dvomi.

 

Prav Nemčija igra ključno igro v migrantski krizi in zlobneži že razlagajo, da bo Angela Merkel dokončala to, kar ni uspelo Frideriku VelikemViljemu II. ali Hitlerju: uničiti Evropo. Četudi je slišati kot znanstvena fantastika, pa se vsaj določen del te "prerokbe" že uresničuje v Sloveniji, ki trenutno v vlogi vojne krajine brani del schengenske meje, na katero dnevno pritiska že blizu 10,000 migrantov.

 

 

Ograja ali 30,000 mož?

 

Kako dolgo lahko še ohranimo vsaj približen nadzor na meji s Hrvaško? Ali bi bilo potrebno na najbolj ogroženih območjih razglasiti izredne razmere in začeti postavljati ograjo, kajti z obstoječimi varnostnimi silami naša država ne more zaščititi celotne južne meje, ki meri 670 kilometrov; za kaj takšnega bi potrebovali vsaj 30.000 ljudi, ocenjujejo naši sogovorniki, ki menijo, da se Slovenija, če bo želela ohraniti oziroma ponovno vzpostaviti popoln nadzor na meji in tako ostati del Schengena, ne bo mogla izogniti postavitvi ograje na najbolj izpostavljenih delih slovensko-hrvaške meje. Upokojeni pripadniki nekdanjih varnostnih struktur, s katerimi smo se pogovarjali o migratski krizi, so nas tudi opozorili, da zunaj Evrope na "selitev narodov" čaka še več milijonov ljudi (!), a več o tem na koncu.

 

V tem trenutku je pomembno predvsem eno vprašanje: kako dolgo lahko Slovenija še vzdrži silovit pritisk na južno mejo in ali lahko pri tem računa na solidarnost ostalih članic Evropske unije, predvsem tistih, ki so del t.i. Schengena. Konkretno nas zanima Avstrija, ki je za mnoge prebežnike že tudi prva ciljna država. Zaradi nemške zgodovinske travme, povezane s koncentracijskimi taborišči, katerih sinonim je bila tudi bodeča žica, je logično, da Angela Merkel ne bo nikoli dovolila fizičnih ovir na meji z Avstrijo. Namesto tega bodo Nemci - pravzaprav se po naših podatkih to že nekaj dni dogaja - aktivno sodelovali z Avstrijci pri zavarovanju meje s Slovenijo, predvsem v zvezni deželi Štajerski, saj se zaradi konfiguracije terena in prometnic (Šentilj) tam pojavlja daleč največji pritisk migrantov.

 

Avstrijska zvezna vojska je že na meji, pripravljena zavarovati "rezervni Schengen".

 

 

Avstrijski Bundeswehr pripravljen

 

Po naših informacijah so Avstrijci s pomočjo Nemcev že pripravili mejo s Slovenijo tako, da jo lahko z ograjami zavarujejo v 24 urah: na vsako vstopno točko, kjer bi se lahko pojavila skupina migrantov, so namestili bataljon pehote z oklepno četo, kar pomeni skoraj 600 vojakov. Da gre za resno silo, dokazuje torkov incident, ko je več kot tisoč migrantov prebilo kordon policije in vdrlo na avstrijsko ozemlje: posredovalo je 600 vojakov, ki so v hipu naredili red (izstreljen ni bil niti en naboj).

 

Zakaj smo morali v Sloveniji tako zelo zakomplicirati glede uporabe vojske pri zagotavljanju varnosti na meji, ni jasno. Slovenska vojska takšnih pooblastil za sodelovanje pri zaščiti meje sploh ne potrebuje, poleg tega bodo začela veljati šele po preteku vakacijskega roka, torej v najboljšem primeru čez osem dni. Potem sledi ponovna seja parlamenta, da ta posebna pooblastila z absolutno večino podelijo ministrici. Po oceni naših virov bo trajalo vsaj 15 dni - razen če na posameznih območjih ne bodo prej razglasili izrednih razmer -, da bodo lahko ta pooblastila na ministrstvu za obrambo sploh lahko izvajali. Ne pozabite tudi na 15-dnevni rok, ki ga ima legitimni pritožnik zaradi neustavnosti podelitve pooblastil vojski...

 

Nespodobna ponudba

 

Skratka, v pristni slovenski birokratski maniri utegne do "zakonite uporabe vojske" miniti še toliko časa, da bo obrambna linija na južni meji že zdavnaj popustila, državo pa preplavili migranti iz Hrvaške, kamor jih vsak dan prihaja na tisoče iz Srbije, tja pa hodijo iz Makedonije, vstopna točka je Grčija, kamor se migranti zgrinjajo iz Turčije. O tem so včeraj na Dunaju govorili tudi šefi policij iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki so prišli do zaključka, da je edina rešitev oblikovanje t.i. hot spotov v Grčiji, od koder migranti začenjajo svojo balkansko pot, hkrati pa so se strinjali, da bi morali ekonomske migrante začeti vračati Turčiji.

 

Ravnatelj hrvaške policije Vlado Dominić je po poročanju nekaterih hrvaških medijev na tem srečanju svojemu slovenskemu kolegu ponudil možnost, da bi Hrvaška sama "razvozila" migrante do slovenskih zbirnih centrov, s čemer bi razbremenili delo policije na meji. Nespodobno povabilo, mar ne?

 

A če se vrnemo k nepregledni množici migrantov, ki so ta hip na svoji balkanski poti in ki na vsak način želijo priti v Evropsko unijo (zlasti Nemčijo in Švedsko), je težko reči, koliko je dejansko teh ljudi. Ocene se gibljejo od 40,000 navzgor. Problem je predvsem v tem, da jih do slovenske meje pravzaprav nič ne ustavi in da se bo v prihodnjih dneh pritisk nadaljeval.

 

 

Kaj so delale ambasade in Sova?

 

Ali se bo efekt domin, tj. zapiranja meja dejansko sprožil, je odvisno od zavarovanja slovensko-hrvaške meje, ki je ta trenutek formalno še vedno meja schengenske Evrope. Rezervni scenarij, ki so ga pod budnim nemškim očesom pripravili Avstrijci, prevideva "selitev" Schengena na slovensko-avstrijsko mejo. Ob tem so nas iz diplomatskih krogov tudi opozorili, da bi morala Slovenija o svojih naporih za zajezitev nekontroliranega migrantskega vala sprožiti ustrezno diplomatsko iniciativo, s katero bi pridobila zaveznike in podpornike. Vendar se to doslej še ni zgodilo, veleposlaništvo v Zagrebu je celo še vedno brez veleposlanika, kar se v tako kritičnih časih zdi skrajno neodgovorno. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, kaj sta ves avgust in september počeli veleposlaništvi v Beogradu in Skopju, kajti tako Srbija kot Makedonija sta bili že sredi poletja preplavljeni s t.i. begunci iz Sirije.

 

Varnostni mehanizmi so odpovedali, pri čemer vloga Slovenske varnostno-obveščavalne službe ni povsem jasna. Ko bomo dodatno preverili še nekaj namigov, ki smo jih dobili - denimo to, da so bili nekateri visoki državni funkcionarji že konec lanskega leta opozorjeni na migrantski eksodus, pa se na to niso odzvali... -, se bo izkristalizirala čistejša podoba, iz katere bomo lahko razbrali tudi morebitne odgovorne osebe.

 

Medijska cenzura in selektivno poročanje

 

Ker že ves čas govorimo o migrantih, je čas, da se posvetimo tudi njihovi strukturi. Med migranti naj bi bilo okoli 30% resničnih žrtev državljanske vojne v Siriji (v glavnem družine z mladoletnimi otroci), medtem ko so vsi ostali klasični ekonomski migranti najrazličnejših nacionalnosti, ki segajo od Bližnjega pred Srednjega Vzhoda do Bangladeša. O tem, kako zelo površno ali celo manipulativno je poročanje vodilnih slovenskih medijiev, priča izpoved brežiškega predstavnika Civilne zaščite Matije Kolariča, ki je 12 ur preživel v včeraj požganem begunskem centru v Brežicah.

 

 

Poročanje nemške N24 je bilo skladno z dejstvi: šotore so zažgali migranti (samovžig je izključen).

 

Poročanje slovenskega 24ur.si: šotori so očitno zagoreli kar sami. Čemu takšne manipulacije?

 

 

Kolaričevo pričevanje je dobesedno "iz prve roke", zato ima po naši oceni večjo vrednost od nacionalne RTV in zlasti komercialne POP TV, ki sta v zadnjih dneh - še posebej to velja za komercialno televizijo v ameriški lasti - nekajkrat selektivno obravnavali dogajanje, povezano z migranti, ki jih pogosto še vedno imenujejo "begunci", kljub temu da je takšnih po uradnih policijskih podatkih le okoli 30%. Matija Kolarič sicer opozarja, da je zgrešeno metati vse "begunce" v isti koš, saj gre za zelo različne skupine ljudi. Prva skupina migrantov, ki je v Brežice prišla v ponedeljek, je bila zelo problematična, pravi:

 

"Zažgali so šotore, se medsebojno pretepali za hrano in za sabo pustili svinjarijo."

 

Precej drugače je bilo v torek, ko je v Brežice prišla druga skupina, ki je bila pravo nasprotje prve:

 

"Begunci so se sami organizirali, ko smo delili hrano. Formirali so vrste in poskrbeli, da ni bilo prerivanja. Sami sebe so nadzirali, da so hrano dobili vsi; tudi otroci, ki so že spali, so dobili hrano na zalogo. Med begunci je bil tudi sirski zdravnik (begunec), ki je naredil selekcijo ljudi, ki prvi potrebujejo pomoč. Pomagali so iskati pogrešane svojce in sodelovali tako s Civilno zaščito kot Rdečim križem."

 

 

Policistom kapo dol, o novinarjih pa brez besed

 

V nadaljevanju Matija Kolarič opisuje postopek:

 

"Migrante najprej registrirajo in odpeljejo družine z majhnimi otroci in bolni. Zdravniška služba skrbi za bolne in poškodovane. Rdeči križ deli hrano. Vodje posameznih služb imajo redne sestanke tako, da se ve kdo kaj dela... Policistom kapo dol. Večina jih dela drugo ali tretjo 12-urno izmeno v zadnjih dveh dneh. Izredno spoštljivi do beguncev, razen seveda, ko je potrebno narediti red. Zgledno so sodelovali tako s Civilno zaščizo kot Rdečim križem. Ko smo delili hrano, so prostovoljno priskočili na pomoč ter beguncem pomagali organizirati vrste. Pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb. Veliko število 'thank you' s strani beguncev je bilo slišati namenjenih policistom. Miren, a odločen pristop. Še enkrat pohvale vredno."

 

Precej manj pohval je pripadnik brežiške Civilne zaščite namenil prostovoljcem, ki naj bi bili krivi za veliko nemira:

 

"Včeraj (v torek, 20.10., op. ur.) smo preko prevajalca beguncem sporočili, da bomo pričeli z delitvijo hrane in naj se postavijo v vrste. V tem trenutku pa je prostovoljka iz Poljske pred 1500 beguncev prinesla 4 sendviče. Lahko si predstavljate, za kakšno prerivanje in nemir je s tem poskrbela. Prostovoljci so se pokazali šele, ko je bilo potrebno deliti hrano. Ob tem so nam žugali, da begunci nočejo hrane, ker je preveč suhoparna (kruh, paštete, sirni namazi, sardine, jabolka, mleko, voda). Ko smo predstavniki Civilne zaščite in Rdečega križa čistili sranje za prvo skupino beguncev, ni bilo nikjer nobenega prostovoljca, ki so kasneje skakali naokoli v jopičih z napisi "no borders" ali "we are all equal". Lahko je deliti hrano. Težje je čepeti na vseh štirih in brisati razmazano pašteto in sardine ter v rokah nositi prenosna stranišča. Za čiščenje ni nikoli premalo ljudi. Če želi kdo biti koristen, naj pomaga tam. Za deliti hrano nas je dovolj. Izjema so prostovoljci prevajalci. Ti so rešili marsikatero težavo."

 

Na dnu pa so, žal, novinarji:

 

"Brez besed. Mrhovinarji brez srca in duše. Iščejo najboljši možni posnetek in razmišljajo o najbolj senzacionalističnem naslovu, s katerim bodo prikazali tisto kar želijo."

 

 

Težave z logistiko in opremo

 
 
V zadnjih treh dneh in predvsem nočeh so policisti na meji s Hrvaško delali v nemogočih pogojih. Nekaterim je zmanjkalo rokavic iz lateksa in zaščitnih mask. Že prvo noč je zmanjkalo svetilk tistim, ki so po obmejnih poljih in njivah lovili ilegalce in jih potem pospremili v zbirne centre, kjer so bili v skladu s protokolom ustrezno popisani. Ponovno je prihajalo do motenj pri preskrbi s hrano.
 

Uradni podatki so zaskrbljujoči: v zadnjih 72 urah se je v Slovenijo zgrnilo že blizu 30.000 migrantov, mnogi so prišli ilegalno prek t.i. zelene meje. Če se dotok novih in novih iskalcev boljšega življenja ne bo zmanjšal - in vse kaže, da se še zlepa ne bo -, so nadaljnji ukrepi takorekoč neizogibni. Bodo pa v prvi vrsti zahtevali tudi politično soglasje, saj gre za izjemno občutljvo področje. Radikalna Združena levica se je že sama izključila iz dialoga, vprašanje je, kakšne posledice bo imelo občasno migrantsko nasilje in izgredništvo na skrajno desnico. Pozornim opazovalcem ni ušlo, da imamo tudi v Sloveniji odslej Pegido

 

Če del medijev misli, da bo z ignoriranjem ali celo cenzuriranjem temne plati migrantske krize komu kaj prihranil, se bridko moti, saj ob današnji tehnologiji ni več moč ničesar prikrivati. "Selfie" mladega Arabca, ki se nasmejan slika pred gorečim šotorom v Brežicah, o čemer smo poročali tudi na Portalu PLUS, dejansko pove več kot tisoč besed; in med migranti so zagotovo tudi takšni, ki predstavljajo neposredno varnostno grožnjo.

 

Toda še bolj zaskrbljujoče je nekaj drugega. Po podatkih, ki so pricurljali iz sedeža zveze NATO, je trenutni migrantski val le predhodnica, saj v Grčiji in Turčiji ter na obalah Severne Afrike na selitev čaka še vsaj 2,5 milijona, v Podsaharski Afriki pa še približno trikrat toliko nesrečnikov, ki menda verjamejo, da je Evropska unija sinonim raja na zemlji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.185
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.318
03/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.725
04/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.549
05/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.398
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.064
07/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 873
08/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 655
09/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 877
10/
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
Uredništvo
Ogledov: 764