Slovenija je v minulih sedmih dnevih sprejela toliko ljudi, da bi lahko z njimi napolnili srednje veliko mesto, recimo Trier. Slovenija nima veliko mest, ki so tako velika kot Trier, je zapisal nemški časnik Handelsblatt v komentarju, posvečenemu migrantski krizi in včerajšnjemu izrednemu vrhu EU-Balkan v Bruslju. Izjava premierja Mira Cerarja, da je zaradi migrantskega eksodusa, s katerim so se doslej od 28 članic EU soočile le Grčija, Madžarska, Hrvaška, Slovenija, Avstrija in najjužnejša nemška zvezna dežela Bavarska, ogrožen obstoj Unije, je včeraj doživela izjemno pozornost. Evropski mediji so jo v veliko večini vzeli zelo resno, nekateri nemški mediji pa ob tem niso pozabili spomniti, da se majhna Slovenija spopada celo z večjim migrantskim valom, kot se je nedavno tega nekajkrat večja Madžarska (ki je zaradi nevzdržnih razmer na koncu postavila ograjo na mejo s Srbijo, medtem ko je mejo s Hrvaško enostavno zaprla).

Počasi se tudi izrisuje ključna figura, ki je s svojimi izjavami odločilno pripomogla k tolikšnjemu migrantskemu valu. Tudi nemški mediji so zdaj bistveno bolj kritični do kanclerke Angele Merkel.

"Vaša odločitev, da povabite begunce v Nemčijo, vas je najprej naredila za nemško mati Terezo, potem pa ste se z dih jemljajočo hitrostjo spremenili v ženskega Bruta, ki je izdal nemške interese", je Merklovo včeraj napadel Handelsblatt, ki ugotavlja, da ima Cerar prav in da je Evropa zaradi begunske krize na preizkušnji, ključno pa je vprašanje, ali imamo od Italije do Švedske in od Madžarske do Velike Britanije dejansko skupne vrednote in smo sposobni prevzeti odgovornost za njihovo obrambo.

Na včerajšnjem sestanku v Bruslju je Slovenija sicer izposlovala nekaj podpore - poleg finančne in materialne je brez dvoma najpomembnejših 400 policistov v okviru agencije Frontex. Voditelji so bili manj enotni glede ukrepov na mejah, kajti Unijo sestavljajo države schengenskega območja in tiste, ki ležijo zunaj (na t.i. balkanski migrantski poti je to Hrvaška, ki se ji je pridružila Grčija, kjer schengen de facto že več mesecev ne obstaja več). Potem sta tu še državi kandidatki, Srbija in Makedonija, katerih edini interes je, da migrantom omogočita čimprejšnji prehod čez svoje ozemlje.

O tem, da je treba dodatno zavarovati zunanje meje EU, ni bilo dvoma. Vprašanje pa je, kje so te meje; je to Egejsko morje med Grčijo in Turčijo, kjer pridejo v Evropo takorekoč vsi prebežniki, ki jih deset dni (do nekaj tednov) kasneje vidimo na slovensko-hrvaški meji? Grški nadzor schengenske meje je namreč popustil in ta država po zmagi Sirize "begunce" uporablja tudi kot neke vrste sredstvo pritiska na evropske institucije. Slišati je bilo celo namige o nekakšni umazani trgovini, da naj bi Grki zelo učinkovito zemejili dotok migrantov, če bi jim odpisali dolgove. 

Brez dvoma ima ključ do rešitve migrantske krize v rokah Turčija, ki pa je včeraj v Bruslju ni bilo. Prav iz te države namreč v EU pride največ (i)legalnih migrantov in v turških begunskih taboriščih čaka na pot proti Zahodu še nekaj milijonov ljudi. Ni torej nobenega dvoma, da se bo Evropa slej ko prej spremenila v utrdbo, vprašanje je le, kje bo stalo obzidje. Slovenski interes je, da čim južneje od nas, kajti v naprotnem primeru bomo postali "vojna krajina", prizori, kakršne gledamo zadnjih deset dni, pa se bodo ponavljali še mesece ali celo leta. Poleg tega bi morali v primeru, da se zunanje meje EU ne zaščiti v Grčiji, na mejo s Hrvaško podobno kot Madžarska na meji s Srbijo namestiti dovolj učinkovite ovire, ki bi veliki večini migrantov preprečile nezakonit vstop v državo. Seveda bi to sprožili učinek domin - podobno bi potem storila tudi Hrvaška na meji s Srbijo...

Doslej je Slovenijo vstopilo že prek 80.000 migrantov in časi se približujemo kritični točki, ko bo treba razmišljati o izrednih ukrepih. In kot smo na Portalu PLUS doslej že nekajkrat opozorili - na žalost se nikoli nismo zmotili -, je le vprašanje časa, kdaj bo ta točka dosežena.

Podrobnosti o ukrepih in še nekaterih zelo zaskrbljujočih informacijah glede strukture migrantov pa sledijo v prihodnjih urah.