Komentar

Kaj prinaša ali odnaša migrantska kriza muslimanom in kristjanom?

Migrantsko-humanitarna kriza, s kakršno se zdaj soočata Bližnji Vzhod in Evropa, postavlja na preizkušnjo vse, ki živijo na tem koncu sveta. Pogrošne analize v medijih krčijo to dogajanje v zadnji instanci na spopad islama in krščanstva.

26.10.2015 23:12
Piše: Drago K. Ocvirk
Ključne besede:   islam   umma   cerkev   alah   evropa   migranti   papež frančišek

Foto: arhiv Portala PLUS

Moški musliman je namreč Alahov podrejenec – islam pomeni podrejenost –, zato je nad vsem, kar je na zemlji; najprej nad žensko, četudi je muslimanka, potem pa nad vsemi, ki se ne podrejajo Alahu. Ta zavest večvrednosti je še posebej neomajna med širokimi ljudskimi množicami, ki tudi na ta način lažje prenašajo revščino, stiske in mnogokrat brezpravnost, v kateri živijo.

Toda ta religijska sistema, krščanstvo in islam, sta lahko kvečjemu navdihovalca takšnih ali drugačnih dejanj v tej krizi, igralci in odločevalci v njej pa so ljudje, in med njimi tudi muslimani in kristjani. Religije, ki so nastale v obdobju med 7. stoletjem pred Kristusom in 7. stoletjem po njem, so univerzalistične, kar pomeni, da nagovarjajo slehernega človeka, ne glede na njegove siceršnje pripadnosti. V tem tisočletnem obdobju, ki ga nemški filozof Karl Jaspers označuje kot "osno", ker se je človeštvo zasukalo od nabiralsko-lovskega preživljanja in plemenske družbene ureditve v poljedelsko-živinorejsko in v državno ureditev. Sonaraven temu zasuku je zasuk religije od domorodske k univerzalistični.

 

No, danes smo verjetno v novem "osnem" obdobju, ko se svet dokončno globalizira in se zato dosedanje oblike preživljanja in družbene urejenosti vidno spreminjajo. In zopet, sonaravno, so v to dogajanje vpete tudi religije hkrati kot nosilke in kot nošenke. Ob vseh teh spremembah – in tudi migracije so del teh procesov – se počasi izrisuje nova podoba religije oziroma nova interpretacija religije. Glede na to, kako v njej delujejo muslimani in kristjani, se verjetno že nakazujejo tudi smeri razvoja religije.

 

Ko tukaj govorimo o delovanju muslimanov in kristjanov v sedanji migrantski krizi, imamo v mislih ljudi in njihovo skupnost, se pravi Cerkev in Ummo*. Le tako se je namreč mogoče izogniti nejasnostim in zmešnjavi, ki nastanejo, ko kar povprek govorimo bodisi o krščanskem in islamskem svetu bodisi o krščanskih in islamskih državah, civilizaciji, umetnosti ipd. Toda tudi ko se omejujemo na verski skupnosti, Cerkev in Ummo, nimamo pred seboj enotnega pojava. Načelno sta namreč Umma in Cerkev vesoljni, univerzalni, nad vsemi drugimi pripadnostmi, sta krovni skupnosti nad plemenskimi, narodnimi, državnimi in drugimi pripadnostmi. V realnosti pa sta to galaksiji večjih in manjših skupnosti, ki vsaka po svoje deluje v procesih globalizacije.

 

Če je nekoč enotnost Umme predstavljal (če ne že zagotavljal) kalif – za ene Mohamedov namestnik, za druge Alahov – danes Umma nima več takšnega simbolnega povezovalca, kar v precejšnji meri ovira njeno delovanje in ukrepanje v zvezi z globalnimi pojavi. Če že ni skupnega vodstva in avtoritete Umme, pa je skupna, in to neomajna, zavest njenih članov o svoji večvrednosti v primerjavi z "neverniki", "pridruževalc"« in drugimi ne-podrejenci, ne-muslimani.

 

Moški musliman je namreč Alahov podrejenec – islam pomeni podrejenost – zato je nad vsem, kar je na zemlji, najprej nad žensko, četudi je muslimanka, potem pa nad vsemi, ki se ne podrejajo Alahu. Ta zavest večvrednosti je še posebej neomajna med širokimi ljudskimi množicami, ki tudi na ta način lažje prenašajo revščino, stiske in mnogokrat brezpravnost, v kateri živijo. Podobno psihološko kompenzacijo množic razčlenjuje nobelovec Solženicin v stalinizmu, ki so ga ljudje dokaj voljno prenašali, ker je vsakomur omogočal, da je bil "mali Stalin", ki je bil vedno nad kom drugim in, če nič drugega, ga je lahko prijavil tajni policiji kot subverziven element. Muslimanski mislec Abdelwahab Meddeb pokaže v delu Bolezen islama (La Maladie de l'Islam, 2002), kako je prav ta miselnost vzrok za neprilagodljivost muslimanov sodobnemu svetu in njegovim humanističnim vrednotam, vzrok za odsotnost kritičnega mišljenja in raziskovalne strasti. Kot pove že naslov njegovega dela, je to "bolezen islama" in dokler muslimani od nje ne ozdravijo, bo težko njim samim in nič manj težko tudi drugim z njimi.

 

O splošni razširjenosti takšne mentalitete med muslimani kaže tudi odnos do šerijatskega prava. Ko je bil Osman Đogić mufti v Sloveniji, je v pogovoru za časnik Dnevnik (18. januarja2003) v nebo povzdignil šerijatsko pravo, kritičnost do njega pa pripisal "evropocentričnosti". Takratni vodja Islamske skupnosti v Sloveniji je tako dejal:

 

"Šeriatsko ali islamsko pravo je le ena od razsežnosti islama; na državni ravni je bilo, kot sem že rekel, uveljavljeno le tam, kjer so bili muslimani večina. V Iranu so se denimo študentje hoteli znebiti vladavine prosekulamega šaha in uvesti teokracijo. Spet drugje, denimo v Bosni in Hercegovini, je bil namesto šeriatskega prava uveden sekularni sistem. (…) Bistvo islamskega prava je v tem, da obsega vse življenje, vsa njegova področja, in sicer od trgovanja do odnosov med zakonci, in da ne dela razlik med duhovnim in sekularnim. To je kakovost šeriatskega prava."

 

Na vprašanje ali je pravično kamenjati žensko, ki je zanosila zunaj zakona, pa razloži:

 

"Na to vprašanje vam ne bom odgovoril, kajti ne živim v sistemu, kjer je uzakonjena takšna kazen, denimo v Alžiriji, kjer so se ljudje za uvedbo šeriatskega prava odločili na referendumu. To je stvar tamkajšnjega sodnika in sistema. Ni pomembno, ali je to zame grozno ali ne. Tako kot ni pomembno, ali je glasba Beatlesov zame umetnost ali ničvreden hrup. Brez zamere, ampak vaše vprašanje izžareva evropocentričnost."

 

Ameriško zgodovinar Richard W. Bulliet je v delu Za islamo-krščansko civilizacijo (2004) dokazoval, da se bo spreminjanje te miselnosti začelo na obrobju Umme, torej na Zahodu, ker je v njenem jedru – v arabskem svetu – pretrda in preveč izolirana od zunanjih vplivov. Z drugimi besedami povedano, kolikor bo te množice, ki zdaj prihajajo tja, uspelo uspešno integrirati, se bo ta miselnost, ki je eden redkih veznih tkiv Umme omehčala in muslimani bodo dopuščali, da drugi niso manj(vredni) od njih, da je enako(pravnost) zagotovilo mirnega sožitja in blaginje, solidarnosti in sodelovanja.

 

Raziskave trendov Pew Research Centra napovedujejo, da se bo do leta 2050 muslimansko prebivalstvo v Evropi dvignilo na 15%, Francija in Nizozemska bosta večinsko ateistični in agnostični, drugod pa bosta ta nazora krepko nazadovala. Število kristjanov se ne bo bistveno spremenilo. Razlog za hitro rast muslimanske populacije v svetu je rodnost. Medtem ko ima muslimanka 3,1 otroka, ima kristjanka 2,7 otroka na svetovni ravni, povprečje vseh ne-muslimanov pa je 2,3 otroka. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali se bo potrdila Bulliettova teza in se bo miselnost muslimanov spremenila, ali pa se bo nasprotno še okrepila, ker bodo hitro rast in visoko rodnost razlagali kot znamenje Alahove naklonjenosti njegovim podrejencem. Tudi od dobrega reguliranja in prebavljanja migrantske krize je odvisno, kam se bo miselnost muslimanov nagibala v 21. stoletju.

 

Kar zadeva Cerkev v tej krizi, je treba tudi tu najprej poudariti, da jih je v stvarnosti več kot ena sama. Tu so najprej starodavne vzhodne Cerkve, ki pod pritiskom večinskih muslimanov in njihove politike zapuščajo svoje domovine in odhajajo na Zahod. Te so zelo kritične do množičnega sprejemanja muslimanov v Evropi. Do njega so zadržane tudi pravoslavne Cerkve, ki mejijo z islamskimi deželami in nemočno opazujejo, kako turška država stiska in zatira carigrajsko Cerkev in patriarha. Protestantske Cerkve podobno kot katoliška zagovarjajo pomoč migrantom, ne glede na njihov izvor in vero. V ospredju je pomoč človeku, druge zadeve naj rešujejo za to pristojne (državne) oblasti.

 

Naj ponazorimo katoliško stališče z Izjavo o begunski krizi, ki jo je 24.10. podal predsednik Slovenske škofovske konference Msgr. Andrej Glavan: 

 

"Slovenija se nahaja v težkem položaju, ko več deset tisoč beguncev in migrantov iz Vzhoda in Afrike dnevno vstopa v našo državo. Njihovo sprejemanje, nastanitev in prevoz proti Avstriji zahteva izjemne materialne in človeške napore. Zato v imenu Slovenske škofovske konference izrekam hvaležnost in priznanje vsem policistom, vojakom, pripadnikom civilne zaščite in številnim prostovoljcem humanitarnih organizacij za vse njihovo dosedanje delo in zavzetost. Posebno zahvalo izrekam vsem članom Slovenske Karitas in župnij, ki v teh dneh požrtvovalno sprejemajo begunce in skrbijo, da je njihov odhod proti končnim državam čim bolj organiziran. Obenem pozivam pristojne državne oblasti, da beguncem, ki se v teh dneh nahajajo v Sloveniji, nudijo varne razmere, primerno namestitev in oskrbo. Pri tem lahko državne oblasti računajo na pomoč naše krajevne Cerkve in zlasti Slovenske Karitas. Prav tako naj državne oblasti dosežejo čim prejšnji dogovor o begunski problematiki na ravni Evropske unije in sosednjih držav, da v prihodnjih dneh in tednih ne bo prišlo do humanitarne krize in neredov. Vse državljane zato vabim, da smo v času te preizkušnje, kljub nekaterim zaskrbljujočim pojavom, enotni, mirni in da begunce po naših najboljših močeh sprejemamo kot brate in sestre. Katoličane pa še posebej vabim k zavzeti molitvi tako za vse begunce kot tudi za mir na svetu."

 

Stališče Katoliške cerkve do vseh pojavov v svetu lahko strnemo v misel, ki jo je papež Frančišek izrekel te dni ob koncu sinode njenim udeležencem:

 

"Dragi sobratje, iz izkušnje sinode smo bolje razumeli, da pravi branitelji nauka niso tisti, ki branijo črko, ampak duha, ne ideje, ampak človeka, ne obrazce, ampak zastonjskost Božje ljubezni in njegovega odpuščanja".

 

V kakšnem duhu ravnajo in bodo ravnali muslimani in kristjani in njihove skupnosti (Umme in Cerkve) v sedanji migrantski krizi, bo gotovo eden od pomembnih kazalcev njihovega nadaljnjega razvoja v procesih globalizacije. Od njihovih odločitev, ali bodo v središče postavljali človeka ali (versko) doktrino, je odvisen nadaljnji razvoj vsega človeštva, saj ni mogoče, da ne bi pogledi dveh tretjin človeštva ne vplivali na njegovo rast oziroma njegovo nazadovanje. V migrantski krizi gre potemtakem za mnogo več, kakor se zdi na prvi pogled.

 

 

* umma (arab.) pomeni skupnost muslimanov po vsem svetu

 

Drago Karl Ocvirk je upokojeni profesor teologije in misijonar

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,512
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,916
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,782
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,273
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,319
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,044
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,330
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 783
09/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 773
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,417