Komentar

Kaj prinaša ali odnaša migrantska kriza muslimanom in kristjanom?

Migrantsko-humanitarna kriza, s kakršno se zdaj soočata Bližnji Vzhod in Evropa, postavlja na preizkušnjo vse, ki živijo na tem koncu sveta. Pogrošne analize v medijih krčijo to dogajanje v zadnji instanci na spopad islama in krščanstva.

26.10.2015 23:12
Piše: Drago K. Ocvirk
Ključne besede:   islam   umma   cerkev   alah   evropa   migranti   papež frančišek

Foto: arhiv Portala PLUS

Moški musliman je namreč Alahov podrejenec – islam pomeni podrejenost –, zato je nad vsem, kar je na zemlji; najprej nad žensko, četudi je muslimanka, potem pa nad vsemi, ki se ne podrejajo Alahu. Ta zavest večvrednosti je še posebej neomajna med širokimi ljudskimi množicami, ki tudi na ta način lažje prenašajo revščino, stiske in mnogokrat brezpravnost, v kateri živijo.

Toda ta religijska sistema, krščanstvo in islam, sta lahko kvečjemu navdihovalca takšnih ali drugačnih dejanj v tej krizi, igralci in odločevalci v njej pa so ljudje, in med njimi tudi muslimani in kristjani. Religije, ki so nastale v obdobju med 7. stoletjem pred Kristusom in 7. stoletjem po njem, so univerzalistične, kar pomeni, da nagovarjajo slehernega človeka, ne glede na njegove siceršnje pripadnosti. V tem tisočletnem obdobju, ki ga nemški filozof Karl Jaspers označuje kot "osno", ker se je človeštvo zasukalo od nabiralsko-lovskega preživljanja in plemenske družbene ureditve v poljedelsko-živinorejsko in v državno ureditev. Sonaraven temu zasuku je zasuk religije od domorodske k univerzalistični.

 

No, danes smo verjetno v novem "osnem" obdobju, ko se svet dokončno globalizira in se zato dosedanje oblike preživljanja in družbene urejenosti vidno spreminjajo. In zopet, sonaravno, so v to dogajanje vpete tudi religije hkrati kot nosilke in kot nošenke. Ob vseh teh spremembah – in tudi migracije so del teh procesov – se počasi izrisuje nova podoba religije oziroma nova interpretacija religije. Glede na to, kako v njej delujejo muslimani in kristjani, se verjetno že nakazujejo tudi smeri razvoja religije.

 

Ko tukaj govorimo o delovanju muslimanov in kristjanov v sedanji migrantski krizi, imamo v mislih ljudi in njihovo skupnost, se pravi Cerkev in Ummo*. Le tako se je namreč mogoče izogniti nejasnostim in zmešnjavi, ki nastanejo, ko kar povprek govorimo bodisi o krščanskem in islamskem svetu bodisi o krščanskih in islamskih državah, civilizaciji, umetnosti ipd. Toda tudi ko se omejujemo na verski skupnosti, Cerkev in Ummo, nimamo pred seboj enotnega pojava. Načelno sta namreč Umma in Cerkev vesoljni, univerzalni, nad vsemi drugimi pripadnostmi, sta krovni skupnosti nad plemenskimi, narodnimi, državnimi in drugimi pripadnostmi. V realnosti pa sta to galaksiji večjih in manjših skupnosti, ki vsaka po svoje deluje v procesih globalizacije.

 

Če je nekoč enotnost Umme predstavljal (če ne že zagotavljal) kalif – za ene Mohamedov namestnik, za druge Alahov – danes Umma nima več takšnega simbolnega povezovalca, kar v precejšnji meri ovira njeno delovanje in ukrepanje v zvezi z globalnimi pojavi. Če že ni skupnega vodstva in avtoritete Umme, pa je skupna, in to neomajna, zavest njenih članov o svoji večvrednosti v primerjavi z "neverniki", "pridruževalc"« in drugimi ne-podrejenci, ne-muslimani.

 

Moški musliman je namreč Alahov podrejenec – islam pomeni podrejenost – zato je nad vsem, kar je na zemlji, najprej nad žensko, četudi je muslimanka, potem pa nad vsemi, ki se ne podrejajo Alahu. Ta zavest večvrednosti je še posebej neomajna med širokimi ljudskimi množicami, ki tudi na ta način lažje prenašajo revščino, stiske in mnogokrat brezpravnost, v kateri živijo. Podobno psihološko kompenzacijo množic razčlenjuje nobelovec Solženicin v stalinizmu, ki so ga ljudje dokaj voljno prenašali, ker je vsakomur omogočal, da je bil "mali Stalin", ki je bil vedno nad kom drugim in, če nič drugega, ga je lahko prijavil tajni policiji kot subverziven element. Muslimanski mislec Abdelwahab Meddeb pokaže v delu Bolezen islama (La Maladie de l'Islam, 2002), kako je prav ta miselnost vzrok za neprilagodljivost muslimanov sodobnemu svetu in njegovim humanističnim vrednotam, vzrok za odsotnost kritičnega mišljenja in raziskovalne strasti. Kot pove že naslov njegovega dela, je to "bolezen islama" in dokler muslimani od nje ne ozdravijo, bo težko njim samim in nič manj težko tudi drugim z njimi.

 

O splošni razširjenosti takšne mentalitete med muslimani kaže tudi odnos do šerijatskega prava. Ko je bil Osman Đogić mufti v Sloveniji, je v pogovoru za časnik Dnevnik (18. januarja2003) v nebo povzdignil šerijatsko pravo, kritičnost do njega pa pripisal "evropocentričnosti". Takratni vodja Islamske skupnosti v Sloveniji je tako dejal:

 

"Šeriatsko ali islamsko pravo je le ena od razsežnosti islama; na državni ravni je bilo, kot sem že rekel, uveljavljeno le tam, kjer so bili muslimani večina. V Iranu so se denimo študentje hoteli znebiti vladavine prosekulamega šaha in uvesti teokracijo. Spet drugje, denimo v Bosni in Hercegovini, je bil namesto šeriatskega prava uveden sekularni sistem. (…) Bistvo islamskega prava je v tem, da obsega vse življenje, vsa njegova področja, in sicer od trgovanja do odnosov med zakonci, in da ne dela razlik med duhovnim in sekularnim. To je kakovost šeriatskega prava."

 

Na vprašanje ali je pravično kamenjati žensko, ki je zanosila zunaj zakona, pa razloži:

 

"Na to vprašanje vam ne bom odgovoril, kajti ne živim v sistemu, kjer je uzakonjena takšna kazen, denimo v Alžiriji, kjer so se ljudje za uvedbo šeriatskega prava odločili na referendumu. To je stvar tamkajšnjega sodnika in sistema. Ni pomembno, ali je to zame grozno ali ne. Tako kot ni pomembno, ali je glasba Beatlesov zame umetnost ali ničvreden hrup. Brez zamere, ampak vaše vprašanje izžareva evropocentričnost."

 

Ameriško zgodovinar Richard W. Bulliet je v delu Za islamo-krščansko civilizacijo (2004) dokazoval, da se bo spreminjanje te miselnosti začelo na obrobju Umme, torej na Zahodu, ker je v njenem jedru – v arabskem svetu – pretrda in preveč izolirana od zunanjih vplivov. Z drugimi besedami povedano, kolikor bo te množice, ki zdaj prihajajo tja, uspelo uspešno integrirati, se bo ta miselnost, ki je eden redkih veznih tkiv Umme omehčala in muslimani bodo dopuščali, da drugi niso manj(vredni) od njih, da je enako(pravnost) zagotovilo mirnega sožitja in blaginje, solidarnosti in sodelovanja.

 

Raziskave trendov Pew Research Centra napovedujejo, da se bo do leta 2050 muslimansko prebivalstvo v Evropi dvignilo na 15%, Francija in Nizozemska bosta večinsko ateistični in agnostični, drugod pa bosta ta nazora krepko nazadovala. Število kristjanov se ne bo bistveno spremenilo. Razlog za hitro rast muslimanske populacije v svetu je rodnost. Medtem ko ima muslimanka 3,1 otroka, ima kristjanka 2,7 otroka na svetovni ravni, povprečje vseh ne-muslimanov pa je 2,3 otroka. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali se bo potrdila Bulliettova teza in se bo miselnost muslimanov spremenila, ali pa se bo nasprotno še okrepila, ker bodo hitro rast in visoko rodnost razlagali kot znamenje Alahove naklonjenosti njegovim podrejencem. Tudi od dobrega reguliranja in prebavljanja migrantske krize je odvisno, kam se bo miselnost muslimanov nagibala v 21. stoletju.

 

Kar zadeva Cerkev v tej krizi, je treba tudi tu najprej poudariti, da jih je v stvarnosti več kot ena sama. Tu so najprej starodavne vzhodne Cerkve, ki pod pritiskom večinskih muslimanov in njihove politike zapuščajo svoje domovine in odhajajo na Zahod. Te so zelo kritične do množičnega sprejemanja muslimanov v Evropi. Do njega so zadržane tudi pravoslavne Cerkve, ki mejijo z islamskimi deželami in nemočno opazujejo, kako turška država stiska in zatira carigrajsko Cerkev in patriarha. Protestantske Cerkve podobno kot katoliška zagovarjajo pomoč migrantom, ne glede na njihov izvor in vero. V ospredju je pomoč človeku, druge zadeve naj rešujejo za to pristojne (državne) oblasti.

 

Naj ponazorimo katoliško stališče z Izjavo o begunski krizi, ki jo je 24.10. podal predsednik Slovenske škofovske konference Msgr. Andrej Glavan: 

 

"Slovenija se nahaja v težkem položaju, ko več deset tisoč beguncev in migrantov iz Vzhoda in Afrike dnevno vstopa v našo državo. Njihovo sprejemanje, nastanitev in prevoz proti Avstriji zahteva izjemne materialne in človeške napore. Zato v imenu Slovenske škofovske konference izrekam hvaležnost in priznanje vsem policistom, vojakom, pripadnikom civilne zaščite in številnim prostovoljcem humanitarnih organizacij za vse njihovo dosedanje delo in zavzetost. Posebno zahvalo izrekam vsem članom Slovenske Karitas in župnij, ki v teh dneh požrtvovalno sprejemajo begunce in skrbijo, da je njihov odhod proti končnim državam čim bolj organiziran. Obenem pozivam pristojne državne oblasti, da beguncem, ki se v teh dneh nahajajo v Sloveniji, nudijo varne razmere, primerno namestitev in oskrbo. Pri tem lahko državne oblasti računajo na pomoč naše krajevne Cerkve in zlasti Slovenske Karitas. Prav tako naj državne oblasti dosežejo čim prejšnji dogovor o begunski problematiki na ravni Evropske unije in sosednjih držav, da v prihodnjih dneh in tednih ne bo prišlo do humanitarne krize in neredov. Vse državljane zato vabim, da smo v času te preizkušnje, kljub nekaterim zaskrbljujočim pojavom, enotni, mirni in da begunce po naših najboljših močeh sprejemamo kot brate in sestre. Katoličane pa še posebej vabim k zavzeti molitvi tako za vse begunce kot tudi za mir na svetu."

 

Stališče Katoliške cerkve do vseh pojavov v svetu lahko strnemo v misel, ki jo je papež Frančišek izrekel te dni ob koncu sinode njenim udeležencem:

 

"Dragi sobratje, iz izkušnje sinode smo bolje razumeli, da pravi branitelji nauka niso tisti, ki branijo črko, ampak duha, ne ideje, ampak človeka, ne obrazce, ampak zastonjskost Božje ljubezni in njegovega odpuščanja".

 

V kakšnem duhu ravnajo in bodo ravnali muslimani in kristjani in njihove skupnosti (Umme in Cerkve) v sedanji migrantski krizi, bo gotovo eden od pomembnih kazalcev njihovega nadaljnjega razvoja v procesih globalizacije. Od njihovih odločitev, ali bodo v središče postavljali človeka ali (versko) doktrino, je odvisen nadaljnji razvoj vsega človeštva, saj ni mogoče, da ne bi pogledi dveh tretjin človeštva ne vplivali na njegovo rast oziroma njegovo nazadovanje. V migrantski krizi gre potemtakem za mnogo več, kakor se zdi na prvi pogled.

 

 

* umma (arab.) pomeni skupnost muslimanov po vsem svetu

 

Drago Karl Ocvirk je upokojeni profesor teologije in misijonar

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,089
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,438
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,581
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,775
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,445
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,516
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 814