No, nekaj dni kasneje, tistega za UKC Ljubljana usodnega četrtka, so svetniki UKC Ljubljana - tako kot smo napovedali - skrivni lokaciji izvolili Andreja Baričiča za generalnega direktorja. In to prav z našim preroško napovedanim razmerjem 8:3. Smo torej na Portalu PLUS jasnovidni? Ne.

Kleč je le v tem, da so preprosta in primitivna okolja zelo predvidljiva. Taki okolji sta trenutno Slovenija kot celota in njen "mini jaz" UKC Ljubljana, v katerih je do nevzdržnega stanja pripeljal sistem negativne selekcije, ki ga je vzpostavila paradržava za doseganje in vzdrževanje svojih ciljev.

Glede na to, da je bilo glasovanje tajno, uradno ne vemo, kdo od svetnikov je kako glasoval za Baričiča. Lahko samo predvidevamo, da je 6 glasov ZA dobil od predstavnikov ustanovitelja, beri zakulisne kuhinje, ki je že med poletjem hudo kompromitiranega gospoda kljub vsem medijskim razkritjem o njegovih sumljivih ali vsaj moralno spornih poslih ustoličevala za direktorja in ga na koncu ustoličila. Ti ljudje so: Tomaž Glažar, Brigita Čokl, Milena Kramar Zupan, Zvezdana Snoj, Simona Hribar in Mojca Grabar.

Kako so glasovali predstavniki zavoda kot posamezniki, tudi ni jasn. Očitno sta, kot smo napovedali, dva glasovala proti in eden ZA. Če je dr. Gorenšek držal obljubo, je glasoval proti. Predstavnica ZZZS pa v svojem glasovanju tudi očitno ni bila samostojna, zato smo na koncu dobili napovedani rezultat 8:3. In z njim novega generalnega direktorja UKC Ljubljana, še enega v vrsti poslušnih kadrov iz kadrovske valilnice Zemljarič-Miklavčič.

Naša točna napoved izraža že pred "ustoličenjem" zapisani dvom v poštenost in hrbtenico ljudi, ki so izbrali Andreja Baričiča na položaj, ki bi moral biti eden najbolj uglednih v državi in bi ga moral po tej logiki tudi zasesti človek, nad katerim "ne bi ležala najmanjša senca dvoma", kot je za RTV Slovenija dejala poznavalka velikih zdravstvenih sistemov Inna Mlada.

Za osvežitev spomina svetnikom in javnosti, ki je žal hitro pozabljiva, smo pred glasovanjem minuli teden ponovno navedli Baričičeve glavne grehe, ki smo jih uspeli izbrskati tekom poletja. Prepričani pa smo, da jih je še več, saj se tudi z ugotovljenimi Baričič nikoli ni "pohvalil" v javnosti, kakor tudi nikoli demantiral nobenega v našem ali kakem drugem mediju navedenega dejstva. Andreja Baričiča "izberejo" za v.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana na razpisu, ki ga ni bilo, v njegovi odsotnosti, ne da bi predstavil program in vizijo ali da bi opravil pogovor s Svetom zavoda (medklic: ali je bil Baričič morda kot v.d. ustoličen nezakonito?!). Manj kot 24 ur kasneje po predaji poslov je že na dopustu v ZDA. Takoj po vrnitvi zaposli svojega prijatelja in soseda z Bleda, bivšega v.d. direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, strojnega inženirja in magistra ekonomije, za pooblaščenca za informacijsko varnost.

Andrej Baričič se vmes ukvarja še s petimi podjetji v treh državah (medtem mu, kot vemo, propade paradižnik na Bledu), z enim od njih naj bi po poročanju medijev z državo v pičlih 9 mesecih zasluži 290.000 evrov, torej tisoč evrov na dan, kar je za približno eno mesečno plačo medicinske sestre. Sedi tudi v več nadzornih svetih. Poslovno naj bi sodeloval z junakom slovenske tranzicije Leonardom F. Peklarjem, za katerim je zaradi odtekanja denarja iz SCT in Telekoma Slovenije razpisana mednarodna tiralica. 

Včasih se našemu junaku pri oceni posla tudi zalomi. Tako je ponudbo za HSE dvignil kar za desetkrat, konkretno iz 20.000 na 200.000 evrov. Dopisal je pač eno ničlo, preprosto, mar ne? Prijatelju Prokofjevu ponudi eno od svojih podjetij za zbiranje šolnin v bankrotirani in propadli plesni šoli Urška. Vse to uspeva Baričiču početi iz Dunaja, kjer je imel (ima?) stalno prebivališče kot tudi zdravstveno zavarovanje.

S Simonom Vrhuncem nista samo prijatelja in soseda, ampak tudi priložnostna poslovna partnerja. Baričič skupaj s svojo partnerko kandidira na razpisu za svetovanje srednjemu menedžmentu UKC Ljubljana, sta edina ponudnika, vsak s svojim podjetjem, zmaga pa Baričič s podjetjem Gea College, pogodbo podpiše Simon Vrhunec.

Na začetku devetdesetih si Baričič želi hitro priti do naziva magister in skuša nostrificirati slovensko diplomo v Avstriji, kjer diplomanti ekonomske fakultete ob končanju dobijo naziv magister. V Slovenijo se potem vrne kot magister ekonomskih ved. Leta 1996 se preizkusi v politiki, in sicer na listi Jelinčičeve SNS. Pred kratkim se udeleži zbora zaposlenih podjetja Adria Airways Tehnika, ki je sklican zaradi organizacije notranjega odkupa podjetja, kjer je pripravljen prispevati iz lastnega žepa manjkajočih 500.000 evrov. To naj bi po pripovedovanju naših virov zanj ne bil nikakršen problem. V Adrii Airways Tehnika je zaposlena tudi žena njegovega blejskega prijatelja Alenka Magister Vrhunec. Eden dodatnih prvih podvigov v vlogi v.d. generalnega direktorja UKCL je tudi menjava projektnega vodje za gradnjo ljubljanske urgence za gospoda Marolta, ki je bil umaknjen pred leti na varno v drobovje UKC Ljubljana po aferi s preplačanimi operacijskimi mizami.

Vse našteto ste cenjeni bralci že tolikokrat prebrali, da znate sporne posle našteti že sami na pamet. Ne preseneča pa nas, da se do sedaj še ni zganil noben od pristojnih organov, da bi začel preiskave vsaj najbolj v nebo vpijočih. Ne preseneča nas zato, ker se je Baričič že pred izvolitvijo hvalil, češ "saj veste kdo stoji za mano". Že tako obnašanje kaže na majhen intelektualni domet novega direktorja UKC Ljubljana, ki ga je kljub formalni izobrazbi in glede na številne zanimive poslovne prakse očitno bolj vzgojila ulica v zaledju botrov iz ozadja. Kakorkoli že, zdaj je tu. Še eden v nizu bleščečih vodstvenih kadrov, ki so se po naši največji in na različne načine zlorabljeni univerzitetni zdravstveni ustanovi pasli v zadnjih 24 letih.

Če smo mu pod prste gladali za nazaj, do daljnega leta 1996, poglejmo še kako je videti "univerzitetno baričičevanje" v vlogi direktorja UKC Ljubljana; kakšni so njegovi prvi podvigi. In hkrati naj se sliši naša svečana obljuba Baričiču in javnosti, da mu bomo pod prste gledali zdaj še toliko bolj. Na vsakem koraku!

Hkrati bomo pod poostreni nadzor, ki sodi med temeljno poslanstvo medija v javnem interesu, vzeli še ministrico Milojko Kolar Celarc. To je tista gospa, ki pred tem v celem letu ni našla pol ure časa, da bi obiskala našo vrhunsko ustanovo. Kot smo lahko videli iz TV ekranov, sta se z Baričičem skoraj zaplesala po UKC Ljubljana, kjer so ju spremljale kamere kooperativnih medijev, okrog njiju pa korakali novinarji nekaterih pridnih časnikov, ki so bolj spominjali na tiste severnokorejske funkcionarje, ki spremljajo Kim Džong Una z beležkami na vsakem koraku in beležijo velike misli velikega voditelja. Da, tista ministrica, ki Baričiču zaupa, njej pa verjame najbolj etični, moralni in v boj proti korupciji zagrizeni predsednik vlade Miro Cerar. To je tudi tista gospa, ki je imela pred leti čas, poleg službe v javnem sektorju, trgovati z zemljišči pod izolsko bolnišnico. Za kamere pa povsem drugačna. Nikoli ne bomo pozabili srnjih oči, s katerimi je gledala svojega varovanca, ko sta se sprehajala po hodnikih največje bolnišnice. Kakšna fenomenalna predstava za javnost v Potemkinovi vasi. To je tudi tista gospa, ki te dni v medijih navaja svoje vrhunske dosežke na področju zdravstva. Temu bi klinični psihologi rekli popolna izguba stika z realnostjo.

Pojdimo dalje: kot enega prvih vrhunskih dosežkov novega direktorja je ministrica proglasila uvedbo sistema evidentiranja prisotnosti s karticami v UKC Ljubljana. Naj na tem mestu jasno povemo dvoje: prvič, taka izjava je vrhunska laž, saj se je sistem uvajal že več let pred tem, se do sedaj ni uvedel (zakaj ne, ali zaradi finančno-pajdaških razlogov ali zaradi tehničnih, lahko seveda le špekuliramo) in je samo slučajno časovno sovpadel z nastopom novega vodje in ni nikakor njegov dosežek. Ali pač? Je morda Baričič podpisal kak aneks, ki ga pred tem Vrhunec več let ni in je bil sistem potem lahko v nekaj dneh vzpostavljen? In drugič, uvedba sistema evidentiranja v univerzitetni bolnišnici je popolna neumnost. Univerzitetne ustanove namreč niso tovarne, v katerih se prešteva ljudi po urah in normah. Vrednost in težo univerzitetnih bolnišnic se meri s povsem drugimi kriteriji, ki pa so zaradi negativne selekcije vodilnih v UKC Ljubljana (opravičujemo se redkim izjemam!) poniknili nekam globoko pod rušo UKC Ljubljana. Podobnih "tehnoloških rešitev", ki so se montirala ali inštalirala v UKC Ljubljana, ko je šlo firmi kakega prijatelja vodilnih slabo, je ta posiljena ustanova videla že nešteto.

Drugi genialni ukrep novega direktorja pa je bila ustanovitev različnih kategorij zdravnikov, ki so vložili prošnje za delo v prostem času pri drugem delodajalcu. Kategorij, ki izgledajo v praksi bolj kot ukrep v centru za prevzgojo mladoletnikov: če boš priden, dobiš korenček, sicer pa palico! Ukrep, ki nima nič akademskega v sebi, kot bi se za tako ustanovo spodobilo. Ukrep, ki bolj spominja na neke druge čase, v katerih so poredne izključili iz šole, še bolj poredne pa celo poslali na kak otok. Gospod Baričič, dajte se naslednjič pozanimati ali podučiti, kaj počnete. S takimi boljševističnimi ukrepi boste le pripeljali do dejanskega ogrožanja javne zdravstvene mreže - ker veliko institucij po državi brez dodatnega dela gostujočih zdravnikov sicer ne bi moglo preživeti.

Kar se pa tiče privatnikov, pa najprej natančno preglejte, kdo v UKC Ljubljana izkorišča svojo službo v javni ustanovi za kanaliziranje bolnikov predvsem na preprosteje izvedljivo diagnostiko, kot so denimo ultrazvočne ali endoskopske preiskave, v svojo popoldansko ambulanto, v svoj d.o.o. ali s.p. Ali d.o.o. prijatelja, pri katerem služi v popoldanskem času. Kdo od zaposlenih v javni ustanovi ima po čudežu še celo koncesijo za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti. Da, dragi bralci, korupcija v zdravstvu gre celo tako daleč, da ima zdravnik v javnem zavodu celo koncesijo za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti! Si predstavjate to perverzijo!? In ni le eden. Ampak o tem kdaj drugič.

Ti dve skupini sta prva in najbolj v nebo vpijoča primera soglasij, ki bi jih morali takoj umakniti. Preverite najprej, katere čakalne vrste so najdaljše in hitro boste ugotovili, da tiste, kjer se najlažje izvaja popoldanska dejavnost. Ortopedija, kardiologija, gastroenterologija, dermatologija ... Potem poglejte, kdo od vplivnih zdravnikov iz teh področij ima svoje firmice... In potem razmislite o soglasjih, kakor tudi o tem, kako boste najprej skrajšali te vrste, kot ste obljubili v uvodnem nagovoru.

In za konec še najnovejša pogruntavščina Andreja Baričiča. Danes je v medijih zaokrožilo pismo anonimnega avtorja, ki naznanja generalnega direktorja UKC Ljubljana Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, Varuhinji človekovih pravic, MNZ, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, vladi in medijem, da je 6. oktobra 2015 Andrej Baričič sklenil, kar je šlo kot sklep tudi v zapisnik kolegija poslovnih direktorjev, da bo letos cepljenje proti gripi obvezno za VSE zaposlene UKC Ljubljana.

S tem naj bi bili 7.000 zaposlenim v UKC Ljubljana kršeni vsaj dve ustavni pravici: pravica nedotakljivosti človekove telesne in duševne nedotakljivosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen) in pravica, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon (51. člen).

Si predstavljate ta kavbojski ukrep. Ki je še bolj kavbojski od prejšnjega. Generalni direktor vrhunske in univerzitetne bolnišnice je sprejel sklep, ki zaposlene sili v nekaj, kar jim po ustavi ni treba storiti. Kršil je torej ustavo. Očitno se je zaslepljen s "saj veste kdo stoji za mano" postavil celo nad Ustavo Republike Slovenije. Postal je Bog.

Ne preseneča, da je to sklep poslovnih direktorjev UKC Ljubljana in ne strokovnih. Strokovni vendarle niso tako zelo z lune padli, da bi predlagali ali podprli česa tako srednjeveškega. Dodatno ne preseneča, ker je splošno znano, da je večina poslovnih direktorjev na ta mesta naplavljenih s sistemom negativne selekcije, takšnih in drugačnih dipl. org. dela, diplomantov kranjske Sorbone ipd.. Fičfiriči, ki so želeli univerzitetno izobrazbo in druge niso bili sposobni, so se vpisali tja. Vsak je imel kakega takega sošolca. Zato ne čudi, če so v svoji genialnosti organiziranja dela (ki se kaže pri sicer vseh procesih dela v bolnišnici) prišli do sklepa, podpisal pa ga je prvi med njim enakimi, Andrej Baričič, ki de facto pravi, da se mora 7.000 zaposlenih postrojiti v vrsto in prejeti odmerek zdravila.

Ne preseneča tudi zato, ker je šlo vendarle za sestanek poslovnih direktorjev. Poslovni direktorji pa morajo, kot ime samo pove, skrbeti za posel. Problem v UKC Ljubljana je le, da ob na vsakem koraku razširjeni korupciji in ob dejanskem obvladovanju ustanove s strani zdravniško-dobavitelje mafije, večinoma ni jasno, v čigavem interesu ti poslovni direktorji dejansko poslujejo. 

Če pogledamo prisilno cepljenje za vse zaposlene v UKC Ljubljana skozi prizmo prodaje cepiv proti gripi, bi bil to dober posel. In verjemite, ne bi ostal nenagrajen. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v lanskem letu cepljenih le 68.000 prebivalcev Republike Slovenije. Prisilno cepljenih 7.000 zaposlenih v UKC Ljubljana bi pomenilo 10% te številke. Odličen poslovni pospešek z enim samim podpisom vrhunskega direktorja. Univerzitetno baričičevanje. Po podatkih istega inštituta stane eno cepljenje za odraslo osebo 12 evrov. Izračunajte sami. Niso sicer milijoni, vendar gre vseeno za nezanemarljive številko za tako preprosto operacijo. Dinar na dinar palača, smo včasih rekli.

Problem, ki ga ima Baričič pri izpeljavi tega posla, je le v tem, da bo težko prisilil v svojo poslovno neumnost takšno število ljudi. Še zlasti, ker ni Bog in ker je tudi vsak dan manj Bog. Lahko mu damo brezplačen nasvet:

Gospod Baričič, dajte, pojdite delati svoje posle kam drugam!

* go home (angl.) = pojdite domov