Razkrivamo

Napovedali smo: varnostna ograja na schengenski meji s Hrvaško je le vprašanje časa!

Na jutrišnji seji bo vlada končno bolj odkrito razpravljala o postavitvi "tehničnih ovir" na južni meji, ki je v tem trenutku še vedno tudi zunanja meja Evropske unije. Toda dejstvo je, da morda ne bo več dolgo, če na njej ne bo "tehničnih ovir", kar je zgolj bolj diplomatski izraz za ograjo.

28.10.2015 12:28
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   slovenija   hrvaška   migranti   meja   schengen   avstrija

Foto: arhiv Portala PLUS

Vrag je odnesel šalo! Naglo se bliža trenutek, ko se bo prepustnost slovensko-avstrijske meje zmanjšala na minimum. Z drugimi besedami, avstrijska vlada bo za begunce in ekonomske migrante v nekem momentu zaprla mejo, pri čemer je postavitev varnostne ograje, ki se bo raztezala več kilometrov v vsako smer od mejnih prehodov, takorekoč že gotovo dejstvo. O tem, kakšne posledice bi imelo to za Slovenijo, je včeraj za oddajo Brandpunt na 2. programu nizozemske nacionalne televizije KRO-NCVR spregovoril tudi naš odgovorni urednik Dejan Steinbuch.

O tem, da se že zelo mudi, ni več nobenega dvoma. Portal PLUS je že minuli teden svaril, da severni sosedi pod budnim očesom Nemčije postavljajo rezervni Schengen in da so na mejo s Slovenijo že poslali večje število pehotnih enot z oklepnimi četami (članek najdete na tejle povezavi). Za vsak primer, če Slovenija na svoji južni in sedanji schengenski meji ne bi mogla več obvladati prevelikega navala migrantov s Hrvaške. Ker "migrantski tsunami" ne pojenjuje in ker strokovnjaki ocenjujejo, da bo pred prvim snegom v obljubljeno Evropo poskušalo priti še okoli 200.000 ljudi, se avstrijske obveščevalne službe, ki jih z informacijami redno oskrbuje tudi nemški BND, bojijo, da lahko varnost zagotovijo šele na avstrijsko-slovenski meji, ki je - razen območja na Štajerskem, ki se razteza proti tromeji z Madžarsko - bistveno težje prehodna kot meja med Slovenijo in Hrvaško.

 

Odločitev, ali bodo severni sosedje po potrebi angažirali tudi vojaške sile v podporo policijskih, je sicer formalno odvisna od števila migrantov, ki v Avstrijo dnevno prihajajo predvsem prek mejnega prehoda Šentilj (Spielfeld). Toda v zadnjih 24 urah je avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je sicer članica konservativne ljudske stranke ÖVP, precej spremenila svoja stališča, kar potrjuje, da se naglo bliža trenutek, ko se bo prepustnost slovensko-avstrijske meje zmanjšala na minimum. Z drugimi besedami, avstrijska vlada bo za begunce in ekonomske migrante v nekem momentu zaprla mejo, pri čemer je postavitev varnostne ograje, ki se bo raztezala več kilometrov v vsako smer od mejnih prehodov, takorekoč že gotovo dejstvo. O tem, kakšne posledice bi imelo to za Slovenijo, je včeraj za oddajo Brandpunt na 2. programu nizozemske nacionalne televizije KRO-NCVR spregovoril tudi naš odgovorni urednik Dejan Steinbuch.

 

Približujemo se t.i. učinku domin, ki se lahko sproži še ta teden (po nekaterih informacijah okoli 1. novembra, ko naj bi oblasti nemške zvezne dežele Bavarske same, brez soglasja Berlina, začele z ukrepi na meji z Avstrijo, če kanclerka Angela Merkel ne bo končno prisluhnila njihovim zahtevam), zato je od slovenske vlade pričakovati, da bomo vsaj v tem pogledu enkrat za spremembo pripravljeni. Kajti edino, kar nas lahko obvaruje pred situacijo, ki jo je naš urednik v pogovoru za nizozemsko televizijo imenoval "dead end" oziroma "slepa ulica", in ki bi pomenila, da v Sloveniji obtiči več deset tisoč jeznih migrantov, je to, da nas Nemci oziroma Avstrijci 24 ur pred zaprtjem meje o tem neformalno obvestijo, tako da lahko Slovenija še isto minuto zapre mejo s Hrvaško in tja pošlje gradbeno mehanizacijo, da nemudoma prične graditi "tehnične ovire".

 

Izraz je sicer zelo diplomatski in ne pove nič konkretnega. Vendar je že slepcu jasno, da gre za takšno ali drugačno varovalno ograjo, o kateri se je po informacijah, ki smo jih dobili iz Poljske, Slovenija neuradno pozanimala že pred nekaj tedni. V Evropski uniji naj bi namreč po dostopnih podatkih obstajala le ena firma, ki proizvaja certificirane ograje takšnega tipa, njene kapacitete pa so bile do nedavnega povsem zasedene, saj so izdelovali ograjo za Madžarsko.

 

Odločitev o postavitvi varovalne ograje, ki bi jo v prvi fazi potrebovali med 80 in 100 kilometri, je danes bistveno manj tvegana kot pred mesecem dni. Politične stranke, z izjemno Združene levice, katere obnašanje je naravnost otročje, nekatere pa celo spominja na veleizdajo (kar je morda vseeno premočna beseda), nimajo več večjih pomislekov, javnost prav tako zahteva odločnejše ukrepe, kajti dobršen del države je dnevno izpostavljen migrantski drami, in celo mediji počasi spoznavajo, da ne govorimo le o begunski krizi, temveč predvsem o ekonomskih migrantih, ki prihajajo v Evropo kot predhodnica več milijonske množice, za katero že zdaj vemo, da jo bodo na poti proti zahodu in severu zaustavile le fizične ovire. 

 

Dilema je torej hamletovska le na prvi pogled, kajti dejansko gre za vprašanje, ali si bomo zaradi neučinkovite in brezzobe Evropske komisije prisiljeni pomagati sami, sicer nas bo preplavilo morje nesrečnikov, ki zaradi zapore na severni meji ne bodo mogli nadaljevati poti in bodo obtičali v slepi ulici, imenovani Slovenija. 

 

Skrajni čas je, da se tega začne zavedati tudi slovenska vlada.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
8
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.526
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.008
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.139
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758