Komentar

Črni scenarij ali deset nevarnosti, ki lahko sfižijo davčno reformo

Če bi sodili po retoriki predstavnikov vlade, obstaja velika nevarnost, da bo napovedana davčna reforma obremenila, ne pa razbremenila podjetja in s tem vse zaposlene v gospodarstvu. Še zlasti, če se ne uresniči Mramorjev indeks sreče, o čemer sem pisal pred dvema tednoma.

28.10.2015 23:05
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   davčna reforma   ministrstvo za finance   dušan mramor   vlada

Karikatura: Thomas Nast

Lahko samo držimo pesti, da se davčna reforma ne bo sfižila oziroma izrodila. Zakaj? Zato ker ministrstvo za finance želi davkoplačevalcem prodati odpravo administrativnih ovir tudi pri davkih kot reformo, ob tem pa pobrati še več denarja v javne blagajne.

Prvo dejstvo: državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je prejšnji teden na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva jasno povedala, ne prvič, da prostora za davčno razbremenitev ni. 

Drugo dejstvo: ministrstvo za finance si je zastavilo dva cilja tako imenovanega davčnega prestrukturiranja - konsolidacijo javnih financ in nadaljnjo gospodarsko rast.

 

Vprašanje: kako gre to sploh skupaj? Lahko, če ima oblast posluh za gospodarsko rast, če zna vsaj malce znižati javno porabo, znižati previsoke davčne stopnje in zvišati prenizke davčne stopnje, tako da v kombinaciji vsega trojega spodbudi zaposlovanje, razvoj in izvoz. Ampak tega občutka ni imela še nobena slovenska vlada. Tudi sodeč po retoriki predstavnikov zdajšnjega ministrstva za finance bi žal prej lahko srčno upali in držali pesti, da se davčna reforma ne bo sfižila oziroma izrodila. Zakaj? Zato ker ministrstvo za finance želi davkoplačevalcem prodati odpravo administrativnih ovir tudi pri davkih kot reformo, ob tem pa pobrati še več denarja v javne blagajne.

 

Vlada ima sicer res zahtevno nalogo, da uredi javne finance in spravi čezmejni primanjkljaj v predpisane okvire. Vprašanje pa je, ali bo ob tem tvegala gospodarsko rast. Če bo zvišala prilive davkov iz gospodarstva, bo nedvomno postavila zelo veliko na kocko. A zdi se, da počne prav to. Pri davčni reformi je v igri kar nekaj spremenljivk: prijaznejši administrativni in vsebinski davčni postopki, uvedba davčnih blagajn, razbremenitev dela, začasni ali stalni višji DDV, zelena davčna reforma, višji davek na dohodek pravnih oseb, prečiščenje davčnih olajšav, uvedba davka na nepremičnine itn. Reforma s toliko spremenljivkami je idealna, da se izrodi v protireformo ali vsaj kvazireformo.

 

Nedvomno je treba ministrstvo za finance pohvaliti, da gredo spremembe pri davčnem postopku v pravo smer. Tako naj bi denimo olajšali z vnaprejšnimi cenovnimi sporazumi davčno predvidljivost za podjetja v tuji lasti, z več možnimi obroki bo država pomagala prebroditi likvidnostne težave v podjetjih v fazi njihovega preventivnega prestrukturiranja, poenostavlja se obračun DDV pri uvozu, premalo plačane dajatve do države bo poslej mogoče poravnati s preveč plačanimi ipd. Vse to je pohvalno.

 

Manj pohvalne so finančne spremembe, ki pa so seveda veliko pomembnejše:

 

1. Davčne blagajne se uvajajo, ne da bi bilo kogarkoli iz vlade sploh slišali spregovoriti o hkratni uvedbi kakšne nižje davčne stopnje. Ko kakšnega predstavnika države opomnite, da so na Hrvaškem ob uvedbi podobnih davčnih blagajn to storili, začne največkrat razlagati, da tam takrat niso imeli nižje davčne stopnje za gostince. Kot da bi Hrvati znižali samo to stopnjo, kar seveda ni res. Kot da bi bile vse preostale davčne stopnje pri nas konkurenčno gledano nižje kot v primerljivih državah. Kot da davkoplačevalci vrsto let nismo plačevali višjih davkov, ker država že pred časom ni uvedla davčnih blagajn in tako pobrala več od sive ekonomije. Ni dvoma, vlada z davčnimi blagajnami hoče le jemati. Ko sem nazadnje eni od predstavnic ministrstva za finance po polemiki na omizju povedal, da imam že od septembra 2013 prezentacijo hrvaške davčne uprave z vsemi ukrepi glede davčnih stopenj, seveda zanjo ni izrazila nikakršnega interesa!

 

2. Zelena davčna reforma. Čeprav smo po deležu okoljskih in energetskih dajatev v bruto dodani vrednosti v vrhu med članicami EU, me zelo skrbi, da bo vlada tudi na tem področju še hotela jemati. V enem tednu sem namreč prejel dve nasprotujoči si informaciji z ministrstva za finance. Po prvi za zeleno davčno reformo, to je za znižanje obdavčitve dela in zvišanje okoljskih in energetskih dajatev, v Sloveniji ni prostora, ker so slednje že zelo visoke. Kar je prekleto res. Po drugi, dva dneva novejši različici, pa na istem ministrstvu še kar naprej sanjajo o zeleni davčni reformi. Torej bi jemali tudi od tistih, ki so jih že do skrajnosti privili!

 

3. Razbremenitev plač. Kako bodo v vladi razbremenili delo? Najbolj aktualna je davčna razbremenitev 13. in 14. plače. To je res razbremenitev za tiste, ki so ju že izplačevali. Za druge pa je ta operacija nevtralna. Ker jo vlada želi prodati javnosti kot udeležbo zaposlenih pri dobičku, ni dvoma, da bo pritisk na lastnike in vodstva podjetij močan in da se tudi v tem primeru lahko zato zgodi, da bo država pobrala več kot doslej! Ker bo več izplačil. Še zlasti, ker doslej tudi zaradi krize najbrž ni bilo veliko podjetij, ki so izplačevala božičnico, 13. plačo ...

 

4. Davčne olajšave. Obstaja pa še hujša težava. Kot nasprotni ukrep bi Mramor prevetril davčne olajšave, pri čemer še ni jasno, katere. A vselej se govori o olajšavah za podjetja, celo o tistih, ki spodbujajo razvoj in raziskave. Seveda pa ni govora o prečiščenju kakšnih neučinkovitih kmetijskih, zaposlitvenih in drugih olajšav . Ob tem se pri obremenitvah plač jemlje v ozir le podatek o tem, da so dajatve na plače nadpovprečne v primerjavami z državami OECD. Nihče pa ne prisluhne dodatni plati te nesrečne kolajne, ki je še veliko hujša. Namreč tisti, po kateri smo po deležu stroška dela (neto plačah z vsemi dajatvami) v bruto dodani vrednosti na prvem mestu v EU! Nemci in Avstrijci še kako gledajo tudi ta podatek, saj jim je povsem jasno, da je predvsem od kondicije gospodarstva odvisno, kako bodo vsi živeli v prihodnosti. Če je namreč strošek dela v bruto dodani vrednosti previsok, ima gospodarstvo premalo akumulirane dodane vrednosti za razvojne naložbe. Slovenska podjetja pa so po tem merilu v najmanj ugodni situaciji v EU!

 

5. Davek na nepremičnine. A tu se tragedija, ne komedija zmešnjav, ko gre za davčno reformo, še ne konča. Pri davku na nepremičnine gre vladna retorika v smeri, da ne bomo plačali več kot doslej, razen tisti, ki doslej niso plačali nič. Ali drugače povedano: tudi v tem primeru hoče država pobrati več. Preden je na ustavnem sodišču padla zadnja rešitev glede davka na nepremičnine, je bil dogovor, da bo prišlo do spremembe stopenj - v nekaterih občinah navzgor, v drugih navzdol - toda skupaj gospodarstvo ne bi plačalo več davka, kot ga je doslej v obliki nadomestila za uporabi stavbnega zemljišča. A zdi se, da ta rešitev vlada ni tako prijazna do gospodarstva kot prejšnja, vsaj ko gre za davek na nepremičnine ne.

 

6. Višje davčne stopnje. Ob vsem tem, kar sem naštel, očitno grozi tudi kaka višja davčna stopnja, denimo pri davku od dohodka pravnih oseb. Čeprav bi, če se želimo primerjati z razvitimi državami EU tudi po davčnih stopnjah, obenem morali zvišati stopnje na dediščine ali na nepremičnine za fizične osebe. Kar pa spet povzroči lahko padec cen nepremičnin ...

 

7. Časovnica za polnjenje proračuna. Črn scenarij davčne reforme je še toliko bolj blizu uresničitve zaradi časovnice. Vlada se je nedvomno prej lotila rešitev, ki prinašajo nove prilive v proračun, denimo davčnih blagajn. Težko pa je verjeti, da bo leta 2017, tik pred volitvami, zmanjševala davčne stopnje, denimo pri obremenitvi plač ali da bo dodatno obremenila nepremičnine fizičnih oseb.

 

8. Mramorjev indeks sreče. Črni scenarij davčne reforme bo še bolj realen, če se že prihodnje leto izkaže, da ni uresničljiv recept v smeri Mramorjevega indeksa sreče, torej dviganja optimizma in sreče ljudi, ki bi tako začeli več trošiti, to pa bi omogočilo nadaljnjo gospodarsko rast.

 

9. Napihnjen proračun. Črni scenarij davčne reforme bo v tem primeru zelo bolel, ker proračun temelji na Umarjevi napovedi rasti, ki je izrazito višja, kot jo predvidevajo vse druge analitične ustanove.

 

10. Tvegano upravljanje proračuna. Navsezadnje je črni scenarij že zdaj vsak dan bližji, saj proračun, podobno kot v preteklih letih, zanemarja nevarnosti enkratnih negativnih učinkov. Zelo pogosto se Sloveniji zgodi, da proračunsko leto konča veliko slabše, kot ga načrtuje. Begunska kriza je že takšna. Že zdaj povzroča dodatne stroške državni blagajni. In begunski krizi ni videti konca.

 

Ob vsem tem upam, da naslednje vprašanje ni zgolj retorično: le kaj bo z davki in davčno reformo prihodnje leto?

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
12
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.721
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.249
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.397
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 875
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 456
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961