Komentar

Črni scenarij ali deset nevarnosti, ki lahko sfižijo davčno reformo

Če bi sodili po retoriki predstavnikov vlade, obstaja velika nevarnost, da bo napovedana davčna reforma obremenila, ne pa razbremenila podjetja in s tem vse zaposlene v gospodarstvu. Še zlasti, če se ne uresniči Mramorjev indeks sreče, o čemer sem pisal pred dvema tednoma.

28.10.2015 23:05
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   davčna reforma   ministrstvo za finance   dušan mramor   vlada

Karikatura: Thomas Nast

Lahko samo držimo pesti, da se davčna reforma ne bo sfižila oziroma izrodila. Zakaj? Zato ker ministrstvo za finance želi davkoplačevalcem prodati odpravo administrativnih ovir tudi pri davkih kot reformo, ob tem pa pobrati še več denarja v javne blagajne.

Prvo dejstvo: državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je prejšnji teden na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva jasno povedala, ne prvič, da prostora za davčno razbremenitev ni. 

Drugo dejstvo: ministrstvo za finance si je zastavilo dva cilja tako imenovanega davčnega prestrukturiranja - konsolidacijo javnih financ in nadaljnjo gospodarsko rast.

 

Vprašanje: kako gre to sploh skupaj? Lahko, če ima oblast posluh za gospodarsko rast, če zna vsaj malce znižati javno porabo, znižati previsoke davčne stopnje in zvišati prenizke davčne stopnje, tako da v kombinaciji vsega trojega spodbudi zaposlovanje, razvoj in izvoz. Ampak tega občutka ni imela še nobena slovenska vlada. Tudi sodeč po retoriki predstavnikov zdajšnjega ministrstva za finance bi žal prej lahko srčno upali in držali pesti, da se davčna reforma ne bo sfižila oziroma izrodila. Zakaj? Zato ker ministrstvo za finance želi davkoplačevalcem prodati odpravo administrativnih ovir tudi pri davkih kot reformo, ob tem pa pobrati še več denarja v javne blagajne.

 

Vlada ima sicer res zahtevno nalogo, da uredi javne finance in spravi čezmejni primanjkljaj v predpisane okvire. Vprašanje pa je, ali bo ob tem tvegala gospodarsko rast. Če bo zvišala prilive davkov iz gospodarstva, bo nedvomno postavila zelo veliko na kocko. A zdi se, da počne prav to. Pri davčni reformi je v igri kar nekaj spremenljivk: prijaznejši administrativni in vsebinski davčni postopki, uvedba davčnih blagajn, razbremenitev dela, začasni ali stalni višji DDV, zelena davčna reforma, višji davek na dohodek pravnih oseb, prečiščenje davčnih olajšav, uvedba davka na nepremičnine itn. Reforma s toliko spremenljivkami je idealna, da se izrodi v protireformo ali vsaj kvazireformo.

 

Nedvomno je treba ministrstvo za finance pohvaliti, da gredo spremembe pri davčnem postopku v pravo smer. Tako naj bi denimo olajšali z vnaprejšnimi cenovnimi sporazumi davčno predvidljivost za podjetja v tuji lasti, z več možnimi obroki bo država pomagala prebroditi likvidnostne težave v podjetjih v fazi njihovega preventivnega prestrukturiranja, poenostavlja se obračun DDV pri uvozu, premalo plačane dajatve do države bo poslej mogoče poravnati s preveč plačanimi ipd. Vse to je pohvalno.

 

Manj pohvalne so finančne spremembe, ki pa so seveda veliko pomembnejše:

 

1. Davčne blagajne se uvajajo, ne da bi bilo kogarkoli iz vlade sploh slišali spregovoriti o hkratni uvedbi kakšne nižje davčne stopnje. Ko kakšnega predstavnika države opomnite, da so na Hrvaškem ob uvedbi podobnih davčnih blagajn to storili, začne največkrat razlagati, da tam takrat niso imeli nižje davčne stopnje za gostince. Kot da bi Hrvati znižali samo to stopnjo, kar seveda ni res. Kot da bi bile vse preostale davčne stopnje pri nas konkurenčno gledano nižje kot v primerljivih državah. Kot da davkoplačevalci vrsto let nismo plačevali višjih davkov, ker država že pred časom ni uvedla davčnih blagajn in tako pobrala več od sive ekonomije. Ni dvoma, vlada z davčnimi blagajnami hoče le jemati. Ko sem nazadnje eni od predstavnic ministrstva za finance po polemiki na omizju povedal, da imam že od septembra 2013 prezentacijo hrvaške davčne uprave z vsemi ukrepi glede davčnih stopenj, seveda zanjo ni izrazila nikakršnega interesa!

 

2. Zelena davčna reforma. Čeprav smo po deležu okoljskih in energetskih dajatev v bruto dodani vrednosti v vrhu med članicami EU, me zelo skrbi, da bo vlada tudi na tem področju še hotela jemati. V enem tednu sem namreč prejel dve nasprotujoči si informaciji z ministrstva za finance. Po prvi za zeleno davčno reformo, to je za znižanje obdavčitve dela in zvišanje okoljskih in energetskih dajatev, v Sloveniji ni prostora, ker so slednje že zelo visoke. Kar je prekleto res. Po drugi, dva dneva novejši različici, pa na istem ministrstvu še kar naprej sanjajo o zeleni davčni reformi. Torej bi jemali tudi od tistih, ki so jih že do skrajnosti privili!

 

3. Razbremenitev plač. Kako bodo v vladi razbremenili delo? Najbolj aktualna je davčna razbremenitev 13. in 14. plače. To je res razbremenitev za tiste, ki so ju že izplačevali. Za druge pa je ta operacija nevtralna. Ker jo vlada želi prodati javnosti kot udeležbo zaposlenih pri dobičku, ni dvoma, da bo pritisk na lastnike in vodstva podjetij močan in da se tudi v tem primeru lahko zato zgodi, da bo država pobrala več kot doslej! Ker bo več izplačil. Še zlasti, ker doslej tudi zaradi krize najbrž ni bilo veliko podjetij, ki so izplačevala božičnico, 13. plačo ...

 

4. Davčne olajšave. Obstaja pa še hujša težava. Kot nasprotni ukrep bi Mramor prevetril davčne olajšave, pri čemer še ni jasno, katere. A vselej se govori o olajšavah za podjetja, celo o tistih, ki spodbujajo razvoj in raziskave. Seveda pa ni govora o prečiščenju kakšnih neučinkovitih kmetijskih, zaposlitvenih in drugih olajšav . Ob tem se pri obremenitvah plač jemlje v ozir le podatek o tem, da so dajatve na plače nadpovprečne v primerjavami z državami OECD. Nihče pa ne prisluhne dodatni plati te nesrečne kolajne, ki je še veliko hujša. Namreč tisti, po kateri smo po deležu stroška dela (neto plačah z vsemi dajatvami) v bruto dodani vrednosti na prvem mestu v EU! Nemci in Avstrijci še kako gledajo tudi ta podatek, saj jim je povsem jasno, da je predvsem od kondicije gospodarstva odvisno, kako bodo vsi živeli v prihodnosti. Če je namreč strošek dela v bruto dodani vrednosti previsok, ima gospodarstvo premalo akumulirane dodane vrednosti za razvojne naložbe. Slovenska podjetja pa so po tem merilu v najmanj ugodni situaciji v EU!

 

5. Davek na nepremičnine. A tu se tragedija, ne komedija zmešnjav, ko gre za davčno reformo, še ne konča. Pri davku na nepremičnine gre vladna retorika v smeri, da ne bomo plačali več kot doslej, razen tisti, ki doslej niso plačali nič. Ali drugače povedano: tudi v tem primeru hoče država pobrati več. Preden je na ustavnem sodišču padla zadnja rešitev glede davka na nepremičnine, je bil dogovor, da bo prišlo do spremembe stopenj - v nekaterih občinah navzgor, v drugih navzdol - toda skupaj gospodarstvo ne bi plačalo več davka, kot ga je doslej v obliki nadomestila za uporabi stavbnega zemljišča. A zdi se, da ta rešitev vlada ni tako prijazna do gospodarstva kot prejšnja, vsaj ko gre za davek na nepremičnine ne.

 

6. Višje davčne stopnje. Ob vsem tem, kar sem naštel, očitno grozi tudi kaka višja davčna stopnja, denimo pri davku od dohodka pravnih oseb. Čeprav bi, če se želimo primerjati z razvitimi državami EU tudi po davčnih stopnjah, obenem morali zvišati stopnje na dediščine ali na nepremičnine za fizične osebe. Kar pa spet povzroči lahko padec cen nepremičnin ...

 

7. Časovnica za polnjenje proračuna. Črn scenarij davčne reforme je še toliko bolj blizu uresničitve zaradi časovnice. Vlada se je nedvomno prej lotila rešitev, ki prinašajo nove prilive v proračun, denimo davčnih blagajn. Težko pa je verjeti, da bo leta 2017, tik pred volitvami, zmanjševala davčne stopnje, denimo pri obremenitvi plač ali da bo dodatno obremenila nepremičnine fizičnih oseb.

 

8. Mramorjev indeks sreče. Črni scenarij davčne reforme bo še bolj realen, če se že prihodnje leto izkaže, da ni uresničljiv recept v smeri Mramorjevega indeksa sreče, torej dviganja optimizma in sreče ljudi, ki bi tako začeli več trošiti, to pa bi omogočilo nadaljnjo gospodarsko rast.

 

9. Napihnjen proračun. Črni scenarij davčne reforme bo v tem primeru zelo bolel, ker proračun temelji na Umarjevi napovedi rasti, ki je izrazito višja, kot jo predvidevajo vse druge analitične ustanove.

 

10. Tvegano upravljanje proračuna. Navsezadnje je črni scenarij že zdaj vsak dan bližji, saj proračun, podobno kot v preteklih letih, zanemarja nevarnosti enkratnih negativnih učinkov. Zelo pogosto se Sloveniji zgodi, da proračunsko leto konča veliko slabše, kot ga načrtuje. Begunska kriza je že takšna. Že zdaj povzroča dodatne stroške državni blagajni. In begunski krizi ni videti konca.

 

Ob vsem tem upam, da naslednje vprašanje ni zgolj retorično: le kaj bo z davki in davčno reformo prihodnje leto?

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
0
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,402
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,073
03/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,294
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,625
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,308
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,945
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,505
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 802
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 790
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,748