Komentar

Pogled od zunaj: slovenska emigrantka v Berlinu

Demografi poudarjajo, da Nemčija imigrante potrebuje vsaj toliko, kot imigranti potrebujemo Nemčijo; in brez delovno sposobnih priseljencev bo zaradi staranja prebivalstva podobno kot v Sloveniji drastično upadla delovna sila, kar pomeni znatno večji delež upokojencev kot zaposlenih.

30.10.2015 23:56
Piše: Kaja Steinbuch
Ključne besede:   imigranti   nemčija   berlin   evropa

Foto: Tagesspiegel

Ne trdim, da so med begunci in imigranti sami svetniki. Tudi med njim se, tako kot me vsemi človeškim skupnostmi, najdejo problematični posamezniki in skupine. Vendar so pogosto že zaradi dejstva, da so tujci, še zlasti če so temnejše polti in povrhu vsega še muslimani, dežurni krivci za vse mogoče družbene težave.

Živim v Berlinu, v četrti Neukölln, ki ima na štirikrat manjši površini kot Ljubljana osmino več prebivalcev. Skoraj polovica med njimi je imigrantov oziroma so bili imigranti njihovi starši ali stari starši. Največji delež zavzemajo turške, arabske in kurdske skupnosti. Moj nekdanji sostanovalec je kurdski aktivist in politični prebežnik, ki bi ob morebitni vrnitvi v Turčijo letel naravnost v zapor. Svoje družine ni videl že celo desetletje. Eden od mojih prijateljev je Izraelec, ki se je služenju vojaškega roka izognil s pretvarjanjem, da je umsko neuravnovešen. V Izrael se noče vrniti, dokler ne bo pravice za Palestince (boji se, da nikoli). Njegova žena je Kolumbijka iz Bogote, še vedno navdušena nad tem, da lahko zvečer s prijatelji sedi v parku brez strahu za svojo varnost.

 

Večina mojih sosedov je muslimanov – iz Egipta, Libanona, Turčije. Vsi so neznansko prijazni in v primerjavi z neko stalno kričečo nemško družino povsem neproblematični. V stanovanju nasproti živita starejša turška zakonca, ki nam včasih prineseta domače pecivo, s fantom pa jima pomagava pri kakšnem manjšem opravilu. Svoje ulice si ne predstavljam brez turških prodajaln, kjer lahko ugodno kupiš olive in rahat lokum, in kavarn, pred katerimi ob toplem vremenu podnevi in ponoči ob čaju in dišečih vodnih pipah posedajo možaki. Prav tako bi pogrešala libanonske in palestinske lokale s poceni in okusnimi jedmi, ki jih najdeš samo v tem delu Berlina. Tu je bila namreč nastanjena velika večina palestinskih beguncev, ki so bili leta 1948 izgnani iz svoje domovine.

 

Ko na spletu prebiram sovražne komentarje, ki v povezavi s trenutnim valom beguncev in imigranti na splošno omenjajo vandalizem, kriminal, posilstva, konec krščanskih vrednot Evrope in podobne paranoidne nesmisle, se spomnim na skoraj milijon (!) brezdomcev, ki jih premore Nemčija, ena gospodarsko najmočnejših držav na svetu; pomislim na staro gospo, ki je pred nekaj leti osamljena preminula v svojem stanovanju, dve nadstropji pod mojim, brez družine in prijateljev, tako da je zaradi neznosnega smradu v njeno stanovanje nazadnje vdrla policija; spomnim se na nepregledno množico alkoholikov, odvisnikov in ostalih trpečih duš, nad katerimi je družba dvignile roke. Od kakršnih koli pozitivnih vrednot je v Evropi in ostalem tako imenovanem Zahodu ostalo bore malo. Občutek za skupnost, solidarnost, pomoč šibkejškim in starejšim, so nadomestili egoizem, kapital in zakon močnejšega.

 

Seveda ne trdim, da so med begunci in imigranti sami svetniki; tudi med njimi se, tako kot med vsemi človeškimi skupnostmi, najdejo problematični posamezniki in skupine. Vendar so pogosto že zaradi dejstva, da so tujci, še zlasti če so temnejše polti in po vrhu še muslimani, dežurni krivci za vse mogoče družbene težave. Že sama beseda imigrant je postala negativno zaznamovana in se uporablja predvsem za priseljence iz ekonomsko šibkejših in manj razvitih držav, medtem ko so priseljenci iz Zahodne Evrope in Severne Amerike v angloameriški skupnosti označeni kot »expats« (krajše za »expatriates«, izseljenci). Imigranti naj bi bili torej reveži, ki prihajajo v tujo državo z namenom odžiranja služb domačinom, »expats« pa so premožni, novih izkušenj željni intelektualci, ki s svojo prisotnostjo bogatijo novo okolje.

 

Po tej logiki sem tudi sama imigrantka, saj prihajam iz ekonomsko šibkejše države, vendar sem zaradi svetle polti načeloma obravnavana kot zahodnjakinja. Medtem ko je moj nemški naglas menda »očarljiv«, so prijatelji temnejše polti že večkrat naleteli na negativne pripombe, ki naj bi se nanašale na njihovo pomankljivo znanje jezika, čeprav le-to ni nič slabše od mojega. Pri tem moram omeniti, da srečujem precej več priseljencev iz angloameriškega okolja, ki ne znajo niti besedice nemško, kot iz ostalih držav tako imenovanega drugega in tretjega sveta. Tudi ideja o neizobraženih imigrantih ne zdrži; raziskovalec migracij z univerze v Bambergu, profesor Herbert Brücker, je v radijskem intevjuju na ARD povedal, da jih ima kar 40 odstotkov visokošolsko izobrazbo – nemško povprečje je pri 25 odstotkih znatno nižje. Kljub temu jih na delovnem mestu, ki ustreza njihovi izobrazbi, pristane manj kot deset odstotkov.

 

V nasprotju z nekaterimi prepričanji demografi poudarjajo, da Nemčija imigrante potrebuje vsaj toliko, kot imigranti potrebujemo Nemčijo. Brez delovno sposobnih priseljencev bi zaradi staranja prebivalstva drastično upadla delovna sila, kar bi pomenilo znatno večji delež upokojencev kot zaposlenih. Dejstvo je, da manj zaželene poklice, kot je med drugim tudi nega starih in onemoglih, opravljajo večinoma priseljenci. Niti ogromni val beguncev še zdaleč ne bo zapolnil vseh delovnih mest, je poudaril profesor Brücker.

 

Dejstvo je tudi, da do migracij prebivalstva prihaja že odkar obstaja človeštvo. Tudi nedavna zgodovina je doživela množične selitve: druga svetovna vojna je k migraciji prisilila kar 30 milijonov ljudi. Kar tokratni val beguncev razlikuje od ostalih ni toliko njihova kulturna drugost (tudi v preteklosti so se ljudje selili v kulturno-religiozno okolje, drugačno od domačega), kot je medijska odmevnost. Če je človek vsak dan z vseh mogočih strani bombardiran z informacijami o nekem nevsakdanjem pojavu, je dokaj naravno, da se v njem začne vzbujati odpor ali celo strah, ki se v kombinacijami z drugimi dejavniki – ekonomsko negotovostjo, osebnim nezadovoljstvom, splošnim negativnim družbenim ozračjem – lahko razvije v sovraštvo. Takšne situacije lahko z malce manipulacije vse preveč zlahka zlorabijo skrajno desna politična gibanja. Že zdavnaj pa je postalo jasno, da se iz zgodovine žal ne naučimo kaj dosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
0
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,553
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,297
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 942