Komentar

Pogled od zunaj: slovenska emigrantka v Berlinu

Demografi poudarjajo, da Nemčija imigrante potrebuje vsaj toliko, kot imigranti potrebujemo Nemčijo; in brez delovno sposobnih priseljencev bo zaradi staranja prebivalstva podobno kot v Sloveniji drastično upadla delovna sila, kar pomeni znatno večji delež upokojencev kot zaposlenih.

30.10.2015 23:56
Piše: Kaja Steinbuch
Ključne besede:   imigranti   nemčija   berlin   evropa

Foto: Tagesspiegel

Ne trdim, da so med begunci in imigranti sami svetniki. Tudi med njim se, tako kot me vsemi človeškim skupnostmi, najdejo problematični posamezniki in skupine. Vendar so pogosto že zaradi dejstva, da so tujci, še zlasti če so temnejše polti in povrhu vsega še muslimani, dežurni krivci za vse mogoče družbene težave.

Živim v Berlinu, v četrti Neukölln, ki ima na štirikrat manjši površini kot Ljubljana osmino več prebivalcev. Skoraj polovica med njimi je imigrantov oziroma so bili imigranti njihovi starši ali stari starši. Največji delež zavzemajo turške, arabske in kurdske skupnosti. Moj nekdanji sostanovalec je kurdski aktivist in politični prebežnik, ki bi ob morebitni vrnitvi v Turčijo letel naravnost v zapor. Svoje družine ni videl že celo desetletje. Eden od mojih prijateljev je Izraelec, ki se je služenju vojaškega roka izognil s pretvarjanjem, da je umsko neuravnovešen. V Izrael se noče vrniti, dokler ne bo pravice za Palestince (boji se, da nikoli). Njegova žena je Kolumbijka iz Bogote, še vedno navdušena nad tem, da lahko zvečer s prijatelji sedi v parku brez strahu za svojo varnost.

 

Večina mojih sosedov je muslimanov – iz Egipta, Libanona, Turčije. Vsi so neznansko prijazni in v primerjavi z neko stalno kričečo nemško družino povsem neproblematični. V stanovanju nasproti živita starejša turška zakonca, ki nam včasih prineseta domače pecivo, s fantom pa jima pomagava pri kakšnem manjšem opravilu. Svoje ulice si ne predstavljam brez turških prodajaln, kjer lahko ugodno kupiš olive in rahat lokum, in kavarn, pred katerimi ob toplem vremenu podnevi in ponoči ob čaju in dišečih vodnih pipah posedajo možaki. Prav tako bi pogrešala libanonske in palestinske lokale s poceni in okusnimi jedmi, ki jih najdeš samo v tem delu Berlina. Tu je bila namreč nastanjena velika večina palestinskih beguncev, ki so bili leta 1948 izgnani iz svoje domovine.

 

Ko na spletu prebiram sovražne komentarje, ki v povezavi s trenutnim valom beguncev in imigranti na splošno omenjajo vandalizem, kriminal, posilstva, konec krščanskih vrednot Evrope in podobne paranoidne nesmisle, se spomnim na skoraj milijon (!) brezdomcev, ki jih premore Nemčija, ena gospodarsko najmočnejših držav na svetu; pomislim na staro gospo, ki je pred nekaj leti osamljena preminula v svojem stanovanju, dve nadstropji pod mojim, brez družine in prijateljev, tako da je zaradi neznosnega smradu v njeno stanovanje nazadnje vdrla policija; spomnim se na nepregledno množico alkoholikov, odvisnikov in ostalih trpečih duš, nad katerimi je družba dvignile roke. Od kakršnih koli pozitivnih vrednot je v Evropi in ostalem tako imenovanem Zahodu ostalo bore malo. Občutek za skupnost, solidarnost, pomoč šibkejškim in starejšim, so nadomestili egoizem, kapital in zakon močnejšega.

 

Seveda ne trdim, da so med begunci in imigranti sami svetniki; tudi med njimi se, tako kot med vsemi človeškimi skupnostmi, najdejo problematični posamezniki in skupine. Vendar so pogosto že zaradi dejstva, da so tujci, še zlasti če so temnejše polti in po vrhu še muslimani, dežurni krivci za vse mogoče družbene težave. Že sama beseda imigrant je postala negativno zaznamovana in se uporablja predvsem za priseljence iz ekonomsko šibkejših in manj razvitih držav, medtem ko so priseljenci iz Zahodne Evrope in Severne Amerike v angloameriški skupnosti označeni kot »expats« (krajše za »expatriates«, izseljenci). Imigranti naj bi bili torej reveži, ki prihajajo v tujo državo z namenom odžiranja služb domačinom, »expats« pa so premožni, novih izkušenj željni intelektualci, ki s svojo prisotnostjo bogatijo novo okolje.

 

Po tej logiki sem tudi sama imigrantka, saj prihajam iz ekonomsko šibkejše države, vendar sem zaradi svetle polti načeloma obravnavana kot zahodnjakinja. Medtem ko je moj nemški naglas menda »očarljiv«, so prijatelji temnejše polti že večkrat naleteli na negativne pripombe, ki naj bi se nanašale na njihovo pomankljivo znanje jezika, čeprav le-to ni nič slabše od mojega. Pri tem moram omeniti, da srečujem precej več priseljencev iz angloameriškega okolja, ki ne znajo niti besedice nemško, kot iz ostalih držav tako imenovanega drugega in tretjega sveta. Tudi ideja o neizobraženih imigrantih ne zdrži; raziskovalec migracij z univerze v Bambergu, profesor Herbert Brücker, je v radijskem intevjuju na ARD povedal, da jih ima kar 40 odstotkov visokošolsko izobrazbo – nemško povprečje je pri 25 odstotkih znatno nižje. Kljub temu jih na delovnem mestu, ki ustreza njihovi izobrazbi, pristane manj kot deset odstotkov.

 

V nasprotju z nekaterimi prepričanji demografi poudarjajo, da Nemčija imigrante potrebuje vsaj toliko, kot imigranti potrebujemo Nemčijo. Brez delovno sposobnih priseljencev bi zaradi staranja prebivalstva drastično upadla delovna sila, kar bi pomenilo znatno večji delež upokojencev kot zaposlenih. Dejstvo je, da manj zaželene poklice, kot je med drugim tudi nega starih in onemoglih, opravljajo večinoma priseljenci. Niti ogromni val beguncev še zdaleč ne bo zapolnil vseh delovnih mest, je poudaril profesor Brücker.

 

Dejstvo je tudi, da do migracij prebivalstva prihaja že odkar obstaja človeštvo. Tudi nedavna zgodovina je doživela množične selitve: druga svetovna vojna je k migraciji prisilila kar 30 milijonov ljudi. Kar tokratni val beguncev razlikuje od ostalih ni toliko njihova kulturna drugost (tudi v preteklosti so se ljudje selili v kulturno-religiozno okolje, drugačno od domačega), kot je medijska odmevnost. Če je človek vsak dan z vseh mogočih strani bombardiran z informacijami o nekem nevsakdanjem pojavu, je dokaj naravno, da se v njem začne vzbujati odpor ali celo strah, ki se v kombinacijami z drugimi dejavniki – ekonomsko negotovostjo, osebnim nezadovoljstvom, splošnim negativnim družbenim ozračjem – lahko razvije v sovraštvo. Takšne situacije lahko z malce manipulacije vse preveč zlahka zlorabijo skrajno desna politična gibanja. Že zdavnaj pa je postalo jasno, da se iz zgodovine žal ne naučimo kaj dosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492