Pred tem se je 27. avgusta 2010 - se pravi sredi sodnih počitnic - dogovoril koncept tega kredita Grepu in MOL kot udeležencu in zastavitelju stavbnih pravic, ki se je pripravljal od konca 2009. Od dne, ko se je Božu Jašoviću v novi petčlanski upravi NLB priključil tudi Marko Jazbec, novi šef SDH. Sredi kulminacije zlorabe pooblastil v javno-zasebnem partnerstvu, v projektnem svetu Grepa in v pridobitvi evropskih sredstev se je amoralno uresničil le prioritetni namen tega kredita: za nazaj sanirati hudičev scenarij gradnje s prehitevanjem finančnih virov.

Ker financ objektivno ni bilo enostavno dobiti, se je Zoran Janković odločil v pridobiti finančne vire za svoj investicijski perpetuum mobile na državni ravni. Izključno iz bančnih sredstev sedmih bank in iz denarja vseslovenskih davkoplačevalcev, tehnično v že takrat v slabi banki. Vsi skupaj so zlorabili Grep kot "tehnični servis" za refinanciranje svojih kratkoročnih kreditov Grepu in klientom-podizvajalcem. Odsvojitev skoraj polovice trgovskega objekta v last MOL in prenos zavarovanja kredita le na polovico v lasti Grepa pa je bila konstituanta tega kredita že od samega začetka.

Nikoli dokončani Športni park Stožice, spomenik neke megalomanije.

Ali so "preslepljene" banke NLB, SID, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, NKBM in Factor banka funkcionirale brez vednosti odgovornih v organih bank, ko so odobrile kredit za Stožiški "projekt, ki je bil finančno zgrešen od začetka" (glej intervju z ekonomistom Igorjem Mastenom, Nacionalni interes je bankrotiral finančno, moralno in intelektualno)? Katera lastna poslovna pravila je kršil sindikat sedmih bank, da so banke odobrile 115 milijonov evrov sindiciranega kredita za nazaj? Da so dovolile sporno črpanje 100 milijonov? Da so se zadovoljile le z delom nezgrajene trgovske stavbe v lasti Grepa kot kreditnem zavarovanju in se odpovedale zavarovanju s celoto kompleksa Stožic do 2025? Da je DUTB dobil prenešenih terjatev le dveh bank v višini 59 milijonov evrov?

Značilno je, da so ob aneksu h kreditni pogodbi vse banke v marcu 2011 operirale vsaj s pooblastili aktualnih pooblastiteljev. Le ključni NLB, agent, je operiral s pooblastili iz časa Marjana Kramarja. Kaj to pomeni, da se je uprava sploh izločila iz dodelitve tega kredita?

Ali je uprava NLB sploh vedela, kakšen vsedržavni sindicirani kredit je skoordinirala kot agent sedmih bank za časa, ko je bil predsednik njenega nadzornega sveta Marko Simoneti, očitno garant še ene bančne luknje? Ali je vedela, da je bil Grepu ponujen fiktivni pogoj "lastne udeležbe", ki ga ni uspel realizirati? Da se zato spremljajoči trgovski objekt, ekonomsko jedro projekta, ni ne dogradil, ne "pokril", ne »zaprl?

Ali so zato na preiskovalni komisiji državnega zbora pričali, kot da gre za kredit za potrebe trgovskega centra? In s tem omogočili Jankoviću pričanje prav tam: Ne gre za preslepitev, saj so "banke vse vedele"; Podpisi v korist MOL niso prezgodnji, "saj je moja funkcija premoženjska korist" in "interes Mestne občine Ljubljana, da dobi stadion in dvorano"; MOL je garant in udeleženec Grepovega kredita 115 milijonov, on pa z njim "nima nič"; Ne gre za investicijski in fizični razpad Stožic, temveč za "en presedan, en unikum, ki ga razlagamo praktično po celi Evropi"; Ne gre za neobvladljivi shopping, temveč za "najboljšega".

Ali se NPU in tožilstvo ukvarjata z vprašanjem krive izpovedbe v preiskovalni komisiji DZ, če se že komisija ni?

Zloraba sindiciranega kredita 115 milijonov evrov

Le pogojno je moč govoriti o "preslepitvi bank", saj so MOL kot garant in udeleženec, Grep kot kreditojemalec in sindikat sedmih bank z agentom NLB sindicirani kredit pripravljali eno celo leto pred in po otvoritvenih tekmah avgusta 2010. Deklarirani namen kredita je bil prioritetno poplačilo dotlej nepoplačanih kreditov NLB za obratna sredstva v višini 12,5 milijona evrov in Factor banke v višini 20 milijonov evrov, nato poplačilo podizvajalcev-klientov bank in šele nato tudi financiranje "investicije". Vanjo se prvič vključi tudi trgovski del za razliko od vzporedno od marca 2008 veljavne Pogodbe o vzpostavitvi JZP, ki je dejansko le Pogodba za gradnjo Športnega parka Stožice, kakor jo danes Janković protipravno poimenuje. Vendar se "investicija" razširi na trgovski center le pod pogojem "lastne udeležbe", ki so jo definirali kot "vpoklicani kapital GREP-a in podrejeni krediti družbenikov in Primorja d.d., vplačana sredstva Delta Immobilien d.o.o. in sredstva ustvarjena z lastno dejavnostjo GREP-a".

Pri tem gre opozoriti, da je NLB s 50 milijoni evrov deleža v novem kreditu prevzela nase terjatve Factor banke, ki v novem nastopa le s petimi milijoni. Banke so prenesle nase tudi zavarovanje 115 milijonov evrov kredita z zastavo stavbne pravice na celotnem kompleksu Stožic, do takrat v korist le dveh bank.

Kreditna pogodba št. 0310SIN in vsa zavarovanja so bila s strani vseh akterjev podpisana šele 5. novembra 2010, saj si je moral Grep d.o.o. najprej šele ustvariti pravnoformalno aktivno legitimacijo kreditojemalstva in sploh gradnje javnega dela kompleksa Stožice. MOL pa je moral pohiteti s kontaminacijo uradnih nepremičninskih evidenc in registrov na osnovi nerealiziranih gradbenih dovoljenj, ker za regularno osnovo ni razpolagal s projekti izvedenih del. Ker pa Grep do tega dne tudi pogojev za lastno udeležbo na trgovskem delu ni izpolnil, ni vpoklical kapitala, so se banke in MOL v notarskem zapisu zadovoljile (!) kar s spojenimi osmimi fiktivnimi posojilnimi pogodbami družbenikov in Primorja v skupni višini 29,6 milijonov evrov.

Tako so se torej banke "pustile preslepiti" že ob podpisu, kakopak drugače, fiktivne pogodbe 115 milijonov evrov. Popolnoma nič fiktivno pa je bil že čez štiri mesece (17. marca 2011) sklenjen Dodatek št. 1 h KREDITNI POGODBI št. 03/10 – SIN, na osnovi katerega se je opustilo zavarovanje kredita 115 milijonov evrov z zastavno pravico na stavbni pravici na celoti ŠP Stožice, vključno športna objekta do leta 2025 in nadomestilo z zastavo le na pleča 34 lokalov v lasti Grepa, vrednostno in prostorsko nekaj čez polovico kapacitet Trgovskega centra. Na škodo bančnih zavarovanj, posredno na škodo slabe banke in na škodo vseh slovenskih davkoplačevalcev.

Fiktivna pogodba je bila še v letu 2010 s črpanji dveh kreditnih tranš v višini 100 milijonov evrov osnova tehnični zlorabi Grepa le za prioritetno poplačilo kreditov NLB in Factor banke ter klientov sedmih bank, za poplačilo nekaterih podizvajalcev, terjatev, upnikov in drugih obveznosti iz pogodbe brez dokončanja "investicije". Grep je smel črpati kredit sedmih bank, čeprav enostavno ni mogel in tudi ni zadostil 24 predpogojem od a) do x) in v razponu od dokapitalizacije GREP-a in kredita Primorja, prek najemnih pogodb trgovskega dela, pokrite finančne konstrukcije, umikov plomb, sklepov mestnega sveta MOL, dodatno zahtevanih del do prevzema stadiona in športne dvorane.

Pri tem šteje med manjše nezagotovljeni 21. predpogoj u), ko je na mesto MOL v 1,8 milijonov evrov zahtevan najem parkirnih mest Grepa nadomestno in fiktivno vstopil Roman Jakič s svojim Zavodom Tivoli. Glede Grepovega črpanja 3. tranše pa Janković slikovito pove, "da so ustavili plačilo, so še pobrali 4 milijone obresti z računa Grep".

"Preslepitev" slabe banke?

Da so banke preslepile DUTB, ali da DUTB ni sposoben analizirati prenesenih kreditnih map, ali da zavestno zavaja, kažejo DUTB-jeve neverodostojne in netočne javne objave prenosa bančnih terjatev in kreditnih zavarovanj. Za NLB-jev prenos 50.000.000 evrov in za "Zastavo poslovnih nepremičnin, Lokal" je datum 21. julij 2010 napačen. Za bančno terjatev je pravilen 5. november 2010, za zavarovanje pa 17. marec 2011. Za NKBM-jevo terjatev 9.000.000 evrov in za zavarovanje z "Nepremičnino, Trgovski objekt" pa je ob napačnih datumih napačna tudi št. 2833316 pogodbe z Grepom.

Prenešenih kreditov s strani tudi drugih udeležencev sindiciranega kredita DUTB sploh ne beleži. Beleži le za 59 milijonov evrov, čeprav je v DUTB pristalo kar 5 "sindiciranih" bank. Ni terjatev do Grepa v dimenziji 5 milijonov evrov Factor banke, 18,5 milijonov Abanke Vipa in 9 milijonov Banke Celje. Bolj malo je slišati o 18,5 milijonov terjatev SID banke in 5 milijonov Gorenjske banke. Ali je torej 49% terjatev do Grepa že interno odpisanih? Ali bo DUTB ob prodaji Grepovega dela trgovskega centra sama odpisala okoli 20 milijonov obveznosti do MOL za dokončanje "javnega dela v, na in ob trgovskem objektu?

Ko sem se 26. februarja 2015 glede napačnih javnih objav v zvezi z Grepom in Stožicami obrnil na DUTB s pobudo, da ji je ravnati po 33. členu Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, sem prejel odgovor, ki se vseslovenski praksi lastno ni vezal na afero Stožic. Pač pa sem prejel odgovor, da je DUTB "do tedaj NPU posredovala seznam in zaprosilo za dodatna navodila o najbolj primernem načinu ravnanja v 17 primerih, ki so predmet interne preiskave in pri katerih je DUTB zaznala določene nepravilnosti".

To je bilo za časa, ko so v državnem zboru govorili o 80 primerih. Člani upravnega odbora (UO) DUTB so namreč dolžni vsak sum kaznivega ravnanja članov organov vodenja in članov organov nadzora bank ter organov nadziranja bank, s katerim se seznanijo v zvezi z opravljanjem svoje zaposlitve, predvsem ob pregledovanju kreditnih map, takoj na ustrezen način naznaniti pristojnim organom. Opustitev naznanitve se obravnava kot utemeljen razlog za razrešitev članov UO oziroma prekinitev njihovega delovnega razmerja iz krivdnih razlogov.

Marko Jazbec, nekoč NLB, danes SDH. Za njim Matjaž Kovačič, nekoč NKBM.

Zakaj izvršni direktor Torbjörn Månsson ni ob pregledovanju kreditnih map opravil dolžne naznanitve pristojnim organom suma kaznivega ravnanja članov organov vodenja in nadzora sedmih bank? Prioritetno seveda Jašovića in Jazbeca iz uprave in Simonetija iz nadzornega sveta NLB, agenta, največjega kreditodajalca in rešitelja najbolj izpostavljene, a tudi najbolj zavarovane Factor banke za časa posojil za obratna sredstva v letu 2009? Ali "še pomnite tovariši" iz Simonetijevih časov v Smeltu, da je v časopisnem oglasu pisalo "psi lajajo, karavana gre dalje".

Kako naprej, profesor in premier?

Vlada, talec moderno-liberalne "politične tovarne Stožice", tolerira samopreslepitev slabe banke, ki pod interesno konfliktno upravo Marka Simonetija, predsednika NS NLB iz let 2009 do 2012, še verodostojnega prenosa kreditnih map ni sposobna. Ali bo DUTB ob prodaji Grepovega dela trgovskega centra sam odpisal okoli 20 milijonov obveznosti do MOL za dokončanje "javnega dela" v, na in ob trgovskem objektu?

S kakšnim "odličnim" finančnim poslom bo DUTB finaliziral trgovski del objekta v lasti Grepa? S kakšno "vezano trgovino" se okoli DUTB plete Energoplan, vpleten v afero z nad 400 evri na kvadratni meter preplačanim več kot 11.000 m2 velikim mestnim in železniških zemljiščem za džamijo? Tačas, ko je v zavarovanje svojih prenešenih kreditov na DUTB zapravil tudi ključno in cenejše stavbno zemljišče za Bežigradom, po pismu o nameri s strani MOL namenjeno Islamski skupnosti.

Prodaja v celoti za nakupovalni center je tako ali tako neuresničljiva, saj je ekipa mestnega urbanista brez znanj urbane privlačnosti in dimenzioniranja že v prostorskem aktu uveljavila podzemni objekt, v katerem je ena sama prodajna etaža z 80.000 m2 štiriinpol krat večja od Mercatorjevega centra v Šiški in dvainpol krat od zgradbe Ikea pri Zagrebu. Ali bodo dale rešitev študentske arhitekturno-urbanistične "strategije" za ureditev nedokončanega dela Športnega parka Stožice pod mentorstvom arhitektov Boštjana Vuge in Jurija Sadarja ter krajinske arhitekte Ane Kučan. Torej projektantskih disidentov na lastnem projektu. Za katere potrebe že? Za predstavitev na mednarodni razstavi DEMO: POLIS– the democratization of public space, ki bo marca prihodnje leto na Akademiji lepih umetnosti v Berlinu!?

Kot da trajnih in inovativnih rešitev študentje ne vidijo, so zaznali le skvoterske začasne rešitve: prostor za kampiranje, vrtovi za pridelavo hrane, galerija, plezalni športi, robinzonsko otroško igrišče in rolkarski park, bazar in robotizirana proizvodnja izdelkov in prototipov velikega merila. Kot da v zraku že od samega začetka ne visi predlog športov velikega merila: olimpijski bazen, gimnastična dvorana, curling, tenis, skvoš ….

Kaj je z "izgradnjo dveh igrišč z naravno travo in enega z umetno travo v Centru Stožice" po proračunu MOL 2015 in 2016, oziroma 17.883 m2 vadbenih  površin, da je sploh izpolnjen pogoj za licenco UEFA 3*, kaj šele FIFA? Kaj je s prostorskim aktom predpisanim, a še nedograjenim diagnostičnim centrom, muzejem športa, ploščadjo s sankališčem, kolesarsko, sprehajalno in trim stezo, otroškim igriščem, kar znese 20 milijonov evrov še nerealiziranih obveznosti Grepa oz. DUTB do MOL?

Jasno je, da je v Stožicah prostor tako za skvoterske kot za trajne rešitve. Seveda če projektno nalogo študentom ne dajo kar krivci krize projekta, nekompetentni projektanti-disidenti brez znanj dimenzioniranja. Ali pa so deležni neverodostojnega Janeza Koželja, ki je med reference za stadion uvrstil tudi "urbanistično in projektno študijo športnega parka Svoboda z atletskim stadionom in gimnastično dvorano v Ljubljani, 2010", kjer pa je opustil predpisano obodno stezo za rolanje in smučanje. In spet straši Janković z novim lastnikom 80.000 m2 velikega shoppinga, študente pa napoti na inovativnost trgovine.

Zmagovalna ekipa natečaja za projekt Športne dvorane Stožice

Na gospodu Simonetiju je, da prebrodi svoj konflikt interesov med NLB in DUTB, da uveljavi odgovornost najmanj enega izvršnega direktorja DUTB iz naslova nenaznanitve sumov spornih ravnanj organov sedmih bank, Grepa in MOL, da pred kakršnokoli prodajo Grepove lastnine zahteva od Vlade Republike Slovenije novo konceptualno zasnovo Športnega parka Stožice, ali pa da odstopi.

Na vladi je, da iztrga Stožice izpod preproge in usode kakšne hladilnice banan. Napočil je čas na novo definirani nacionalni interes, čas povrnitve evropskih sredstev in nove konceptualne zasnove resnično nacionalnega Olimpijskega športnega središča Stožice, če že bremena Stožic nosijo vsi slovenski davkoplačevalci!

Miha Jazbinšek, minister v prvih treh slovenskih vladah in dolgoletni ljubljanski mestni svetnik.