Pod drobnogled smo vzeli nevladne organizacije (NGO), ki so minuli teden zagrozile, da bodo proti Sloveniji zaradi nečloveškega ravnanja z begunci in migranti na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložile urgentno tožbo. Tisto, kar jih povezuje, so predvsem bogate državne subvencije: v letošnjem letu skoraj 2,5 milijona evrov.
Tožba proti slovenski državi, ki so jo med vrsticami napovedale nekatere znane nevladne organizacije - med drugim Amnesty International Slovenije, Greenpeace, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Slovenska filantropija in Zveza prijateljev mladine Slovenije - v javnem pismu premierju Miru Cerarju, je vzbudila precej veliko pozornosti. Kot je znano, so se obregnili ob razmere v nastanitvenih in prehodnih centrih za begunce in migrante. Od začetka t.i. drugega migrantskega vala je skozi Slovenijo prešlo že blizu 130.000 tujcev, med katerimi so tudi noseče ženske, otroci, starejši ljudje in bolni. Po poročanju hrvaškega portala Index.hr je bila nastarejša migrantka, ki so jo doslej evidentirali na poti proti Nemčiji, 105 let stara Afganistanka.
Nevladne in humanitarne organizacije, ki so v letošnjem letu po naših informacijah iz proračuna prejele skoraj 2,5 milijonov evrov sredstev za svoje delovanje, sicer verjamejo, da razmere v slovenskih centrih za begunce in migrante pogosto ne ustrezajo minimalnim standardom; med te lokacije so nevladniki prišteli Rigonce, Brežice, Dobovo in Šentilj. V javnem pismu predsednika vlade opozarjajo, da so razmere nedopustne in nesprejemljive. Naštevajo zlasti prenočevanje na prostem, nedostopnost ustreznih sanitarij, večurno zadrževanje brez hrane in vode, nevzdržne higienske standarde in nevarnost, ki jo za begunce pomeni neprestano kurjenje ognja zaradi gretja.
Država očitno le ni takšna mačeha, kot gre razumeti nevladne organizacije.
Ob tem dodajajo, da je beguncem omejeno gibanje in teh prostorov ne morejo zapustiti, zato vlado pozivajo k takojšnjemu ukrepanju; nevladniki pravijo, da mora država, ki ji očitajo tudi "birokratsko ozkoglednost, neučinkovitost in nefleksibilnost", nemudoma zagotoviti dovolj ogrevanih in ustrezno sanitarno opremljenih šotorišč, ki bodo zagotavljala minimalne standarde večdnevnega čakanja na sprejem v drugih državah članicah EU.
In če teh, po njihovih besedah nujnih sprememb, ne bo, bodo proučili možnost vložitve urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Sloveniji bi lahko - če bi v Strasbourg dejansko poslali tožbo - očitali kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin (EKČP), ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje, posledično pa celo kršitev tistih določb Konvencije, ki varuje pravico do življenja (celotno besedilo je v slovenskem prevodu dostopno na tej povezavi).
Nevladne in humanitarne organizacije, ki ne izključujejo tožbe proti Sloveniji zaradi slabega ravnanja z begunci in migranti, so sledeče: Amnesty International Slovenije, Društvo Ključ, Društvo Ov-ca, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS, Greenpeace CEE v Sloveniji, Humanitas, Inštitut za afriške študije, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, SEZAM – Združenje mladih, staršev in otrok, SKC Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Zavod Global, Zavod Povod, Zavod Voluntariat in Zveza prijateljev mladine Slovenije.