Komentar

Šahovnica

Pred tokratnimi hrvaškimi volitvami si Slovenci poleg preprostega vprašanja - kdo bo zmagal? - že spet postavljamo tudi manj preprosto vprašanje: kateri izid bi bil boljši za Slovenijo?

06.11.2015 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   hrvaška   slovenija   volitve   milanović   karamarko   hdz

Foto: arhiv Portala PLUS

V tem trenutku odnosi med Cerarjevo in Milanovićevo vlado - iz splošnih in volilnih razlogov - niso ravno spodbudni, torej bi se takšni, kot so zdaj, v primeru Milanovićeve zmage, nadaljevali. Morda bi bili zaradi ponovnega mandata in samozavesti hrvaške levice za spoznanje bolj umirjeni. A tudi to ni nujno.

Preden si odgovorimo nanj, lahko rečemo, da to spraševanje potrjuje tesno in celo intimno povezanost med narodoma. Ta povezanost, ki izhaja iz starih časov, ko smo Hrvati in Slovenci imeli iste gospodarje, je trajala v času jugoslovanskih nacionalnih programov (1848, 1917) in navsezadnje v začetnih mesecih vojne z Miloševićem. Slovenci imamo v zvezi s tem nekaj lepih spominov pa tudi nekaj zadreg. V zadregi smo, kadar se spomnimo, da so se slovenski cerkveni pa tudi liberalni dostojanstveniki večkrat imenovali za "alpske Hrvate", bolj veseli pa smo, kadar se spomnimo hrvaškega zaupanja v slovenske gospodarske in politične zglede. Tako sta Slavko Goldstein in Vlado Gotovac januarja 1989 piscu teh vrstic predlagala, naj Slovenska demokratična zveza v članstvo sprejme tudi Hrvate. Pozneje - ob ustanovitvi in naraščanju HDZ - so bili prijateljski tudi odnosi s Franjom Tuđmanom.

 

Toda - kot vedo povedati politični veterani - v politiki ni prijateljev! Posrednik v slovensko-hrvaškem sporu okrog meje, William Perry, je po obisku v Zagrebu 15. junija 1999 piscu teh vrstic sporočil, da to - o neobstojnosti političnih prijateljstev - velja tudi za prijateljstvo med Tuđmanom in slovensko vlado. Po smrti zgodovinskega hrvaškega predsednika je Janez Drnovšek ocenil, da se je z nastopom nove levičarske vlade Ivice Račana odprlo okno priložnosti. Nekatere sorodnosti med hrvaško in slovensko vlado leta 2001 so zbujale upanje, da bo tokrat sporazumevanje o meji uspešno. Sledil je sporazum Drnovšek-Račan, ki so ga Hrvati - še v času omenjenih sorodnosti - po kratkem postopku razveljavili. Potem se do leta 2006 - razen incidentov v Piranskem zalivu - ni dogajalo nič posebnega. Predsednika sorodnih strank Janša in Sanader sta takrat sklenila, da je rešitev mogoča in sestavili smo seznam problemov, ki jih je mogoče reševati "v paketu". Vendar je čez nekaj tednov iz Zagreba prišlo sporočilo, da iz te moke ne bo kruha. Neuspešna so bila pogajanja med nesorodnimi in sorodnimi vladami.

 

Leta 2009 je Borut Pahor - potem, ko se je blamiral z javnim izsiljevanjem Hrvaške, da bo Slovenija preprečila vstop Hrvaške v EU - ponovil Drnovškovo vajo, vendar je bil nenadoma izjemno popustljiv. Arbitražni sporazum Pahor-Kosor pomeni korak nazaj od sporazuma Drnovšek-Račan, vendar so Hrvati s prisluškovanjem Drenikovi in Sekolcu - spodkopa(va)li tudi tega. Ta zgodba sicer ni niti končana niti obetavna.

 

In zdaj k našim začetnim vprašanjem. V tem trenutku odnosi med Cerarjevo in Milanovićevo vlado - iz splošnih in volilnih razlogov - niso ravno spodbudni, torej bi se takšni, kot so zdaj, v primeru Milanovićeve zmage, nadaljevali. Morda bi bili zaradi ponovnega mandata in samozavesti hrvaške levice za spoznanje bolj umirjeni. To ni popolnoma zanesljivo, ker utegnejo t.i. begunci na slovensko-hrvaški meji naleteti na ograjo, kar pomeni, da bi se začeli kopičiti onstran Slovenije. Slovensko-hrvaška meja je dolga, še težji posel pa bo imela Hrvaška na meji z Bosno in Hercegovino, Črno goro, Madžarsko, Srbijo, predvsem pa ob morju.

 

Nepristranski in demokratično usmerjeni komentatorji, posebej tisti, ki zagovarjajo redno menjavanje strank na oblasti, še bolj pa tisti, ki so podpirali prelom z jugoslovanskim - in sploh - socializmom, bodo kljub govoricam o dvoumni preteklosti predsednika HDZ Tomislava Karamarka po vsej verjetnosti navijali za aktualno opozicijo. V predvolilni kampanji so njeni nasprotniki poudarjali predvsem korupcijo in povezave s Sanaderjem, kar je gotovo obremenjujoče. Protiutež tem obremenitvam predstavlja predsednica Kolinda Grabar Kitarovićeva, ki je - glede na to, da je bila nekoč zunanja ministrica - maziljena članica HDZ in katere nedavna izvolitev (ob tem, da govori o kakovosti predhodnika) nakazuje težnje in usmeritve volilnega telesa.

 

Najbolj zanimivo pa je vprašanje, kakšen učinek na uspeh HDZ bodo imeli blagi spomini na Neodvisno državo Hrvatsko, podpora katoliške Cerkve, predvsem pa obsodbe Tita in komunistične politike. Mnogi volivci, tudi zapriseženi demokrati in celo nacionalisti, utegnejo imeti nekaj težav z okoliščino, da je bil Tito, čeprav je vladal iz Beograda, po narodnosti Hrvat. To okoliščino, skupaj z navideznimi dosežki socializma na socialnem področju, bodo Milanovićevi ljudje izkoriščali, kolikor bodo mogli.

 

Zaradi "desničarske" predsednice nova vlada, tudi če bi jo vodila "levica", v zunanji politiki ne bi imela veliko manevrskega prostora. Ta politika je zasidrana v Natu in v Evropski uniji, pomembna sestavina pa so seveda slovensko-hrvaški odnosi, ki bodo, kot smo videli, tako rekoč neodvisni od volilnega izida.

 

Po hrvaških volitvah se naši odnosi - po vsem videzu - ne bodo veliko spreminjali, zato je pomembno postaviti še neko bolj strateško vprašanje. Slovenci smo bili v preteklosti nemara preveč upogljivi hrvaški zavezniki, kar se je med drugim pokazalo tudi v hladnokrvnem pritrjevanju Titovim obračunom s Tripalom in Dabčević-Kučarjevo, predvsem pa v ubogljivem odnosu do kulturne politike Stipeta Šuvarja. Po drugi strani kaže spomniti, da smo bili Slovenci od nekdaj kljub nekaterim, denimo geografskim prednostim Hrvatov skupaj z njimi zagovorniki zahodnega, srednjeevropskega, ne pa balkanskega, južnoevropskega slovanstva. V prihodnosti bi morali raziskati, kakšne možnosti imamo skupaj s Hrvaško v srednjevropskem prostoru z državami Višegrajske četverice: s Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško? Prepričan sem, da o teh kombinacijah razmišljajo tudi Hrvati. Najbrž bo bolje biti zraven kot zunaj. Temu se reče aktivna zunanja politika, katere nasprotje je izolacija. Pri šahovnici je treba biti zbran in predvidevati poteze, ki sledijo. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
0
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,183
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,637
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,455
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,384
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,589
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,335
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 706
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 591
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,984
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,369