Komentar

Šahovnica

Pred tokratnimi hrvaškimi volitvami si Slovenci poleg preprostega vprašanja - kdo bo zmagal? - že spet postavljamo tudi manj preprosto vprašanje: kateri izid bi bil boljši za Slovenijo?

06.11.2015 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   hrvaška   slovenija   volitve   milanović   karamarko   hdz

Foto: arhiv Portala PLUS

V tem trenutku odnosi med Cerarjevo in Milanovićevo vlado - iz splošnih in volilnih razlogov - niso ravno spodbudni, torej bi se takšni, kot so zdaj, v primeru Milanovićeve zmage, nadaljevali. Morda bi bili zaradi ponovnega mandata in samozavesti hrvaške levice za spoznanje bolj umirjeni. A tudi to ni nujno.

Preden si odgovorimo nanj, lahko rečemo, da to spraševanje potrjuje tesno in celo intimno povezanost med narodoma. Ta povezanost, ki izhaja iz starih časov, ko smo Hrvati in Slovenci imeli iste gospodarje, je trajala v času jugoslovanskih nacionalnih programov (1848, 1917) in navsezadnje v začetnih mesecih vojne z Miloševićem. Slovenci imamo v zvezi s tem nekaj lepih spominov pa tudi nekaj zadreg. V zadregi smo, kadar se spomnimo, da so se slovenski cerkveni pa tudi liberalni dostojanstveniki večkrat imenovali za "alpske Hrvate", bolj veseli pa smo, kadar se spomnimo hrvaškega zaupanja v slovenske gospodarske in politične zglede. Tako sta Slavko Goldstein in Vlado Gotovac januarja 1989 piscu teh vrstic predlagala, naj Slovenska demokratična zveza v članstvo sprejme tudi Hrvate. Pozneje - ob ustanovitvi in naraščanju HDZ - so bili prijateljski tudi odnosi s Franjom Tuđmanom.

 

Toda - kot vedo povedati politični veterani - v politiki ni prijateljev! Posrednik v slovensko-hrvaškem sporu okrog meje, William Perry, je po obisku v Zagrebu 15. junija 1999 piscu teh vrstic sporočil, da to - o neobstojnosti političnih prijateljstev - velja tudi za prijateljstvo med Tuđmanom in slovensko vlado. Po smrti zgodovinskega hrvaškega predsednika je Janez Drnovšek ocenil, da se je z nastopom nove levičarske vlade Ivice Račana odprlo okno priložnosti. Nekatere sorodnosti med hrvaško in slovensko vlado leta 2001 so zbujale upanje, da bo tokrat sporazumevanje o meji uspešno. Sledil je sporazum Drnovšek-Račan, ki so ga Hrvati - še v času omenjenih sorodnosti - po kratkem postopku razveljavili. Potem se do leta 2006 - razen incidentov v Piranskem zalivu - ni dogajalo nič posebnega. Predsednika sorodnih strank Janša in Sanader sta takrat sklenila, da je rešitev mogoča in sestavili smo seznam problemov, ki jih je mogoče reševati "v paketu". Vendar je čez nekaj tednov iz Zagreba prišlo sporočilo, da iz te moke ne bo kruha. Neuspešna so bila pogajanja med nesorodnimi in sorodnimi vladami.

 

Leta 2009 je Borut Pahor - potem, ko se je blamiral z javnim izsiljevanjem Hrvaške, da bo Slovenija preprečila vstop Hrvaške v EU - ponovil Drnovškovo vajo, vendar je bil nenadoma izjemno popustljiv. Arbitražni sporazum Pahor-Kosor pomeni korak nazaj od sporazuma Drnovšek-Račan, vendar so Hrvati s prisluškovanjem Drenikovi in Sekolcu - spodkopa(va)li tudi tega. Ta zgodba sicer ni niti končana niti obetavna.

 

In zdaj k našim začetnim vprašanjem. V tem trenutku odnosi med Cerarjevo in Milanovićevo vlado - iz splošnih in volilnih razlogov - niso ravno spodbudni, torej bi se takšni, kot so zdaj, v primeru Milanovićeve zmage, nadaljevali. Morda bi bili zaradi ponovnega mandata in samozavesti hrvaške levice za spoznanje bolj umirjeni. To ni popolnoma zanesljivo, ker utegnejo t.i. begunci na slovensko-hrvaški meji naleteti na ograjo, kar pomeni, da bi se začeli kopičiti onstran Slovenije. Slovensko-hrvaška meja je dolga, še težji posel pa bo imela Hrvaška na meji z Bosno in Hercegovino, Črno goro, Madžarsko, Srbijo, predvsem pa ob morju.

 

Nepristranski in demokratično usmerjeni komentatorji, posebej tisti, ki zagovarjajo redno menjavanje strank na oblasti, še bolj pa tisti, ki so podpirali prelom z jugoslovanskim - in sploh - socializmom, bodo kljub govoricam o dvoumni preteklosti predsednika HDZ Tomislava Karamarka po vsej verjetnosti navijali za aktualno opozicijo. V predvolilni kampanji so njeni nasprotniki poudarjali predvsem korupcijo in povezave s Sanaderjem, kar je gotovo obremenjujoče. Protiutež tem obremenitvam predstavlja predsednica Kolinda Grabar Kitarovićeva, ki je - glede na to, da je bila nekoč zunanja ministrica - maziljena članica HDZ in katere nedavna izvolitev (ob tem, da govori o kakovosti predhodnika) nakazuje težnje in usmeritve volilnega telesa.

 

Najbolj zanimivo pa je vprašanje, kakšen učinek na uspeh HDZ bodo imeli blagi spomini na Neodvisno državo Hrvatsko, podpora katoliške Cerkve, predvsem pa obsodbe Tita in komunistične politike. Mnogi volivci, tudi zapriseženi demokrati in celo nacionalisti, utegnejo imeti nekaj težav z okoliščino, da je bil Tito, čeprav je vladal iz Beograda, po narodnosti Hrvat. To okoliščino, skupaj z navideznimi dosežki socializma na socialnem področju, bodo Milanovićevi ljudje izkoriščali, kolikor bodo mogli.

 

Zaradi "desničarske" predsednice nova vlada, tudi če bi jo vodila "levica", v zunanji politiki ne bi imela veliko manevrskega prostora. Ta politika je zasidrana v Natu in v Evropski uniji, pomembna sestavina pa so seveda slovensko-hrvaški odnosi, ki bodo, kot smo videli, tako rekoč neodvisni od volilnega izida.

 

Po hrvaških volitvah se naši odnosi - po vsem videzu - ne bodo veliko spreminjali, zato je pomembno postaviti še neko bolj strateško vprašanje. Slovenci smo bili v preteklosti nemara preveč upogljivi hrvaški zavezniki, kar se je med drugim pokazalo tudi v hladnokrvnem pritrjevanju Titovim obračunom s Tripalom in Dabčević-Kučarjevo, predvsem pa v ubogljivem odnosu do kulturne politike Stipeta Šuvarja. Po drugi strani kaže spomniti, da smo bili Slovenci od nekdaj kljub nekaterim, denimo geografskim prednostim Hrvatov skupaj z njimi zagovorniki zahodnega, srednjeevropskega, ne pa balkanskega, južnoevropskega slovanstva. V prihodnosti bi morali raziskati, kakšne možnosti imamo skupaj s Hrvaško v srednjevropskem prostoru z državami Višegrajske četverice: s Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško? Prepričan sem, da o teh kombinacijah razmišljajo tudi Hrvati. Najbrž bo bolje biti zraven kot zunaj. Temu se reče aktivna zunanja politika, katere nasprotje je izolacija. Pri šahovnici je treba biti zbran in predvidevati poteze, ki sledijo. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.676
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101