Komentar

Šahovnica

Pred tokratnimi hrvaškimi volitvami si Slovenci poleg preprostega vprašanja - kdo bo zmagal? - že spet postavljamo tudi manj preprosto vprašanje: kateri izid bi bil boljši za Slovenijo?

06.11.2015 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   hrvaška   slovenija   volitve   milanović   karamarko   hdz

Foto: arhiv Portala PLUS

V tem trenutku odnosi med Cerarjevo in Milanovićevo vlado - iz splošnih in volilnih razlogov - niso ravno spodbudni, torej bi se takšni, kot so zdaj, v primeru Milanovićeve zmage, nadaljevali. Morda bi bili zaradi ponovnega mandata in samozavesti hrvaške levice za spoznanje bolj umirjeni. A tudi to ni nujno.

Preden si odgovorimo nanj, lahko rečemo, da to spraševanje potrjuje tesno in celo intimno povezanost med narodoma. Ta povezanost, ki izhaja iz starih časov, ko smo Hrvati in Slovenci imeli iste gospodarje, je trajala v času jugoslovanskih nacionalnih programov (1848, 1917) in navsezadnje v začetnih mesecih vojne z Miloševićem. Slovenci imamo v zvezi s tem nekaj lepih spominov pa tudi nekaj zadreg. V zadregi smo, kadar se spomnimo, da so se slovenski cerkveni pa tudi liberalni dostojanstveniki večkrat imenovali za "alpske Hrvate", bolj veseli pa smo, kadar se spomnimo hrvaškega zaupanja v slovenske gospodarske in politične zglede. Tako sta Slavko Goldstein in Vlado Gotovac januarja 1989 piscu teh vrstic predlagala, naj Slovenska demokratična zveza v članstvo sprejme tudi Hrvate. Pozneje - ob ustanovitvi in naraščanju HDZ - so bili prijateljski tudi odnosi s Franjom Tuđmanom.

 

Toda - kot vedo povedati politični veterani - v politiki ni prijateljev! Posrednik v slovensko-hrvaškem sporu okrog meje, William Perry, je po obisku v Zagrebu 15. junija 1999 piscu teh vrstic sporočil, da to - o neobstojnosti političnih prijateljstev - velja tudi za prijateljstvo med Tuđmanom in slovensko vlado. Po smrti zgodovinskega hrvaškega predsednika je Janez Drnovšek ocenil, da se je z nastopom nove levičarske vlade Ivice Račana odprlo okno priložnosti. Nekatere sorodnosti med hrvaško in slovensko vlado leta 2001 so zbujale upanje, da bo tokrat sporazumevanje o meji uspešno. Sledil je sporazum Drnovšek-Račan, ki so ga Hrvati - še v času omenjenih sorodnosti - po kratkem postopku razveljavili. Potem se do leta 2006 - razen incidentov v Piranskem zalivu - ni dogajalo nič posebnega. Predsednika sorodnih strank Janša in Sanader sta takrat sklenila, da je rešitev mogoča in sestavili smo seznam problemov, ki jih je mogoče reševati "v paketu". Vendar je čez nekaj tednov iz Zagreba prišlo sporočilo, da iz te moke ne bo kruha. Neuspešna so bila pogajanja med nesorodnimi in sorodnimi vladami.

 

Leta 2009 je Borut Pahor - potem, ko se je blamiral z javnim izsiljevanjem Hrvaške, da bo Slovenija preprečila vstop Hrvaške v EU - ponovil Drnovškovo vajo, vendar je bil nenadoma izjemno popustljiv. Arbitražni sporazum Pahor-Kosor pomeni korak nazaj od sporazuma Drnovšek-Račan, vendar so Hrvati s prisluškovanjem Drenikovi in Sekolcu - spodkopa(va)li tudi tega. Ta zgodba sicer ni niti končana niti obetavna.

 

In zdaj k našim začetnim vprašanjem. V tem trenutku odnosi med Cerarjevo in Milanovićevo vlado - iz splošnih in volilnih razlogov - niso ravno spodbudni, torej bi se takšni, kot so zdaj, v primeru Milanovićeve zmage, nadaljevali. Morda bi bili zaradi ponovnega mandata in samozavesti hrvaške levice za spoznanje bolj umirjeni. To ni popolnoma zanesljivo, ker utegnejo t.i. begunci na slovensko-hrvaški meji naleteti na ograjo, kar pomeni, da bi se začeli kopičiti onstran Slovenije. Slovensko-hrvaška meja je dolga, še težji posel pa bo imela Hrvaška na meji z Bosno in Hercegovino, Črno goro, Madžarsko, Srbijo, predvsem pa ob morju.

 

Nepristranski in demokratično usmerjeni komentatorji, posebej tisti, ki zagovarjajo redno menjavanje strank na oblasti, še bolj pa tisti, ki so podpirali prelom z jugoslovanskim - in sploh - socializmom, bodo kljub govoricam o dvoumni preteklosti predsednika HDZ Tomislava Karamarka po vsej verjetnosti navijali za aktualno opozicijo. V predvolilni kampanji so njeni nasprotniki poudarjali predvsem korupcijo in povezave s Sanaderjem, kar je gotovo obremenjujoče. Protiutež tem obremenitvam predstavlja predsednica Kolinda Grabar Kitarovićeva, ki je - glede na to, da je bila nekoč zunanja ministrica - maziljena članica HDZ in katere nedavna izvolitev (ob tem, da govori o kakovosti predhodnika) nakazuje težnje in usmeritve volilnega telesa.

 

Najbolj zanimivo pa je vprašanje, kakšen učinek na uspeh HDZ bodo imeli blagi spomini na Neodvisno državo Hrvatsko, podpora katoliške Cerkve, predvsem pa obsodbe Tita in komunistične politike. Mnogi volivci, tudi zapriseženi demokrati in celo nacionalisti, utegnejo imeti nekaj težav z okoliščino, da je bil Tito, čeprav je vladal iz Beograda, po narodnosti Hrvat. To okoliščino, skupaj z navideznimi dosežki socializma na socialnem področju, bodo Milanovićevi ljudje izkoriščali, kolikor bodo mogli.

 

Zaradi "desničarske" predsednice nova vlada, tudi če bi jo vodila "levica", v zunanji politiki ne bi imela veliko manevrskega prostora. Ta politika je zasidrana v Natu in v Evropski uniji, pomembna sestavina pa so seveda slovensko-hrvaški odnosi, ki bodo, kot smo videli, tako rekoč neodvisni od volilnega izida.

 

Po hrvaških volitvah se naši odnosi - po vsem videzu - ne bodo veliko spreminjali, zato je pomembno postaviti še neko bolj strateško vprašanje. Slovenci smo bili v preteklosti nemara preveč upogljivi hrvaški zavezniki, kar se je med drugim pokazalo tudi v hladnokrvnem pritrjevanju Titovim obračunom s Tripalom in Dabčević-Kučarjevo, predvsem pa v ubogljivem odnosu do kulturne politike Stipeta Šuvarja. Po drugi strani kaže spomniti, da smo bili Slovenci od nekdaj kljub nekaterim, denimo geografskim prednostim Hrvatov skupaj z njimi zagovorniki zahodnega, srednjeevropskega, ne pa balkanskega, južnoevropskega slovanstva. V prihodnosti bi morali raziskati, kakšne možnosti imamo skupaj s Hrvaško v srednjevropskem prostoru z državami Višegrajske četverice: s Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško? Prepričan sem, da o teh kombinacijah razmišljajo tudi Hrvati. Najbrž bo bolje biti zraven kot zunaj. Temu se reče aktivna zunanja politika, katere nasprotje je izolacija. Pri šahovnici je treba biti zbran in predvidevati poteze, ki sledijo. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541