Komentar

Ali so Slovenci iz Milanovića naredili desničarja?

Volilna kampanja za hrvaške parlamentarne volitve, ki se odvijajo prav danes, je še enkrat slikovito prikazala stanje, v katerem se nahaja Hrvaška in njena demokracija. Petindvajset let po neodvisnosti na tamkajšnji politični sceni vlada svojevrstna zmešnjava glede ideološke opredelitve, letošnje volitve pa so vsekakor najbolj negotove od samostojnosti in neodvisnosti te države.

 

07.11.2015 14:08
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   hrvaška   slovenija   volitve   zoran milanović   tomislav karamarko   hdz   sdp

Foto: Nacional

Ključni premik Milanovića k desni sredini je predstavljal hrvaški julijski odstop od Arbitražnega sporazuma s Slovenijo, ki mu je odprl prostor, da je lahko vstopil v prostor domovinske retorike in tako izničil HDZ, ki si je "prilastil" pravico do domoljubja. Seveda je k temu prispeval zelo mlačen odziv slovenske strani in šibko vladno krizno komuniciranje. Tako je zasluga Slovencev morda bistvenega pomena pri preobrazbi Milanovića v desničarja na socialdemokratski način.

Petindvajset let po neodvisnosti bi pričakovali, da se je hrvaška politična scena preoblikovala in izoblikovala v stabilno, pisano demokracijo ter da je prišel skrajni čas, da na politični sceni delujejo izoblikovane stranke levice, centra in desnice. Toda na hrvaški politični sceni vlada glede ideološke opredelitve svojevrstna zmešnjava. Ko se na grobo zazremo v kampanjo, opazimo, da je ta obarvana bolj z desnimi barvami ne glede na njene udeležence.

 

Izvolitev Kolinde Grabar Kitarović (HDZ) za predsednico Republike Hrvaške in njeni prvi nastopi, ki so bili pristranski do HDZ-ja in sploh politične desnice, so bili dodatna spodbuda za počasno, ampak zanesljivo mobilizacijo leve sredine, ker se je v javnosti ustvarjal vtis, da je ona predsednica predvsem HDZ-jevih volivcev oziroma desnice, ne pa vseh državljanov Republike Hrvaške.

 

Premier Zoran Milanović (SDP) je v začetku leta angažiral znano družbo PSB iz Washingtona, ki je pospešeno delala na volilni kampanji in spremembi podobe Milanovića, SDP-ja in hrvaške vlade. Za to je poskrbel svetovalec iz PSB Alexander Braun. Prišlo je do bistvene preobrazbe samega Milanovića, kar je javnost hitro začela zaznavati. Milanović sicer velja za dobrega govornika in rad nastopa v javnosti za razliko od vodje HDZ-ja Tomislava Karamarka, ki ni toliko vešč javnega nastopanja in se ves čas izogiba TV dvoboju z Zoranom Milanovićem, ki ga stalno vabi na televizijsko soočenje. Škoda za demokracijo, da se nista v volilni kampanji soočila ta dva vodilna hrvaška politika. Retorika Milanovića se je počasi spreminjala, tako da je začela zajemati tudi desnosredinski del volilnega telesa. Nekateri so ocenili, da je Milanović sčasoma postal desničar na socialdemokratski način.

 

Karamarko s seboj nosi še hipoteko, da je bil vodja obveščevalne službe in da zdaj poveličuje Tuđmana in HDZ, ki ga je leta 1993 zapustil prav zaradi nestrinjanja z njegovo politiko v HDZ (kamor se je Karamarko spet vrnil leta 2011). Potem je - po prekinitvi odnosov s Tuđmanom - postal vodja volilne predsedniške kampanje Stjepana Mesića, glavnega Tuđmanovega nasprotnika, nato vodja njegovega kabineta ter vodja hrvaške obveščevalne službe. Totalna preobrazba, ki mu zdaj spodkopava kredibilnost.

 

V volilni kampanji sta se na hrvaški politični sceni izoblikovala dva močna politična bloka-koalicije: levosredinski blok "Hrvaška raste", v katerem so SDP, HNS, AHSS, Zagorska stranka in Laburisti in desnosredinski blok "Domoljubna koalicija", v kateri so HDZ, HSS, HSP AS, BUZ, ZDS, HDS, HSLS in Hrast.

 

"Hrvaška raste" v svojem programu poudarja gospodarsko rast in poslovno klimo, blaginjo in socialo, javni sektor, izobraževanje, infrastrukturo, varovanje okolja in trajnostni razvoj, regionalni razvoj in decentralizacijo. Poudarja tudi nevarnost prihoda HDZ-ja na oblast in na njihove nečednosti, kriminal in korupcijo v času dolgoletne vladavine in dejstvo, da so edina stranka, zoper katero poteka kazenski postopek na sodišču zaradi korupcije.

 

Program "Domoljubne koalicije" se imenuje "5+ Hrvaška" in vsebuje gospodarsko rast, trajnostni razvoj in zaposlovanje, zdravstvo in socialno občutljivost, pravno stabilnost in družbo, demografijo, izobraževanje in znanost. Glavni cilji programa so zaposlovanje in zaustavitev trenda izseljevanja iz Hrvaške, posebej mladine.

 

Volilna programa sta si dokaj podobna. Razlika je v vrstnem redu programskih točk. Volilna kampanja se je namesto soočanj vsebin volilnih programov prelevila v poosebljeno ostro konfrontacijo med voditeljema obeh koalicij, tj. Karamarkom in Milanovićem. Podtikanja, žalitve, dezinformacije so stalnica vseh njunih, v glavnem zvezdniških nastopov.

 

Milanoviću svetujejo tuji spin doktorji, Milanović se zanaša na domače znanje.

 

Ankete kažejo, da je tekma med dvema koalicijama približno izenačena. Tako se lahko zgodi, da bo vloga majhnih strank prevladujoča pri oblikovanju prihodnje hrvaške vlade. Lahko se tudi zgodi, da v končnici volilne kampanje pride do dodatnega zaostrovanja oziroma polarizacije med dvema vodilnima koalicijama, kar bo dodatno prispevalo k temu, da volivci svoje glasove namenijo tema dvema koalicijama, posledično pa majhne stranke sploh ne bodo dosegle pet odstotni volilni prag.

 

Milanović je izkoristil begunsko krizo, ker je hitro uvidel, da begunci, čeprav nimajo volilne pravice, lahko vplivajo na izide volitev. Milanović in Vlada Republike Hrvaške sta se dobro odrezala v begunski krizi in veliko potencialno nevarnost prelevila v svoj uspeh.

 

Ključni premik Milanovića k desni sredini je predstavljal hrvaški julijski odstop od Arbitražnega sporazuma s Slovenijo, ki mu je odprl prostor, da je lahko vstopil v prostor domovinske retorike in tako izničil HDZ, ki si je "prilastil" pravico do domoljubja. Seveda je k temu prispeval zelo mlačen odziv slovenske strani in šibko vladno krizno komuniciranje. Tako je zasluga Slovencev morda bistvenega pomena pri preobrazbi Milanovića v desničarja na socialdemokratski način. K temu niso prispevali le Slovenci. Premiku k desni sredini je prispeval tudi konflikt s srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem (SNS), ki ga je Milanović tudi izkoristil za pomemben premik v volilni tekmi in odpravljanju zaostanka za "Domoljubno koalicijo". Podobno je bilo tudi v konfliktu z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ampak v bistveno manjši meri.

 

Letošnje hrvaške parlamentarne volitve so najbolj negotove od samostojnosti in neodvisnosti te države.

 

Pomemben vpliv na volitve ima Rimskokatoliška cerkev (RKC) na Hrvaškem, ki je bila do sedaj vedno opora HDZ-ju, čeprav to ni vedno koristilo HDZ-ju. Kardinal Josip Bozanić je v svoji poslanici, glede na njeno vsebino, spet podprl HDZ in desne politične opcije. Milanović je deklarirani ateist, ampak njegova volilna retorika ponuja nekaj oprijemljivega tudi za politično desnico.

 

Čeprav je dekriminalizacija Hrvaške proces, ki poteka že vrsto let, so rezultati še vedno pod zahtevanimi in pričakovanimi. Kriminal in korupcija sta še vedno največji problem in rak rana hrvaške družbe, mediji in gospodarstvo pa so le deloma svobodni.

 

Prišel je čas, da Hrvaška zaključi obdobje nacionalne romantike. Hrvatje imajo svojo lastno nacionalno državo, morajo pa si zagotoviti prihodnost za generacije, ki prihajajo. Nova vlada se bo morala soočiti s številnimi težavami in izzivi. Poudarjanje zgodovinske delitve med Hrvati je vračanje v preteklost. Hrvaška potrebuje prihodnost. Tam, kjer se veliko poudarja preteklost, primanjkuje vizionarjev in voditeljev s pogledom v prihodnost. Tudi drugi narodi imajo svoje zgodovinske delitve in travme, vendar le redko poudarjajo preteklost na račun njihove prihodnosti, kot je to v primeru Hrvatov in Hrvaške. Taka politika vodi državo v stanje škodljivih ideoloških delitev z nevarnostjo večnega dolžniškega suženjstva zaradi neodgovorne politike zadolževanja in nenadzorovane javne porabe v času vladavine zadnjih nekaj vlad. Hrvaška mora izboljšati konkurenčnost gospodarstva, ker bo tako veliko sedanjih težav mogoče lažje rešiti.

 

Hrvaški javni dolg je že zdavnaj presegel zgornjo mejo nad 80 odstotkov BDP. Hrvaška je bila zadnja leta v globoki krizi, celo pred bankrotom. Primanjkljaj je pokrivala predvsem iz treh virov; in sicer iz turizma, iz transferjev Hrvatov, ki živijo v tujini in od prodaje nepremičnin. Turizem je po mnenju ekonomistov zelo ranljivi sektor, na katerega lahko negativno vpliva gospodarska kriza, tudi sedanja begunska kriza, podnebne ali politične spremembe, ne izključujoč nestabilnost in prisotnost terorizma v regiji. Hrvaška potrebuje ustavne spremembe, a se mnenja razhajajo, ko gre za njihovo vsebino in obseg.

 

Hrvaška sicer počasi gospodarsko okreva in to je moč zaznati prav v volilnem letu 2015, kar gre v prid aktualni vladni koaliciji. Ne glede na to, kdo bo zmagovalec volitev, pa državo čaka težko in negotovo delo gospodarskega okrevanja države.

 

Včasih je imela vpliv na hrvaške volitve podpora ključnih evropskih politikov različne politične provenienc, kar pa letos ne igra praktično nobene vloge. Angela Merkel ali kakšen drug vpliven evropski politik nima več vpliva na hrvaške volitve. Gre predvsem na notranjepolitično vprašanje Hrvaške. Zanimivo je, da SDP pod Milanovićem nikoli ni imel kandidatov v 11. volilni enoti, torej v diaspori, v katero sodi tudi Bosna in Hercegovina. Verjetno pa je Milanović več pomagal Hrvatom v BiH kot katerakoli HDZ-jeva vlada.

 

Hrvaška politika bo - ne glede na to, kdo bo zmagovalec parlamentarnih volitev - sosednjim državam še naprej dokazovala svoje "hrvatstvo". Odnosi s sosedi bodo izziv in test za novo vlado, saj ima Hrvaška še vedno podedovano in določeno mejo le z Madžarsko. S Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro nima določenih mejnih črt niti podpisanih meddržavnih sporazumov o meji.

 

Za Slovenijo po hrvaških volitvah ne bo bistvenih sprememb. V volilni kampanji se je pokazala ostra in pogosto neprimerna retorika najvišjih predstavnikov hrvaške države, ki so napenjali mišice do Slovenije, po volitvah pa bo vse potekalo bolj sofisticirano in olikano, kar terja od slovenske strani večjo previdnost in vrhunsko pripravljenost, da se sooči s hrvaško stranjo, ki bo uporabila vsa sredstva za doseganje svojih ciljev in zaščito interesov. 

 

Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana.

Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541