Komentar

Ali so Slovenci iz Milanovića naredili desničarja?

Volilna kampanja za hrvaške parlamentarne volitve, ki se odvijajo prav danes, je še enkrat slikovito prikazala stanje, v katerem se nahaja Hrvaška in njena demokracija. Petindvajset let po neodvisnosti na tamkajšnji politični sceni vlada svojevrstna zmešnjava glede ideološke opredelitve, letošnje volitve pa so vsekakor najbolj negotove od samostojnosti in neodvisnosti te države.

 

07.11.2015 14:08
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   hrvaška   slovenija   volitve   zoran milanović   tomislav karamarko   hdz   sdp

Foto: Nacional

Ključni premik Milanovića k desni sredini je predstavljal hrvaški julijski odstop od Arbitražnega sporazuma s Slovenijo, ki mu je odprl prostor, da je lahko vstopil v prostor domovinske retorike in tako izničil HDZ, ki si je "prilastil" pravico do domoljubja. Seveda je k temu prispeval zelo mlačen odziv slovenske strani in šibko vladno krizno komuniciranje. Tako je zasluga Slovencev morda bistvenega pomena pri preobrazbi Milanovića v desničarja na socialdemokratski način.

Petindvajset let po neodvisnosti bi pričakovali, da se je hrvaška politična scena preoblikovala in izoblikovala v stabilno, pisano demokracijo ter da je prišel skrajni čas, da na politični sceni delujejo izoblikovane stranke levice, centra in desnice. Toda na hrvaški politični sceni vlada glede ideološke opredelitve svojevrstna zmešnjava. Ko se na grobo zazremo v kampanjo, opazimo, da je ta obarvana bolj z desnimi barvami ne glede na njene udeležence.

 

Izvolitev Kolinde Grabar Kitarović (HDZ) za predsednico Republike Hrvaške in njeni prvi nastopi, ki so bili pristranski do HDZ-ja in sploh politične desnice, so bili dodatna spodbuda za počasno, ampak zanesljivo mobilizacijo leve sredine, ker se je v javnosti ustvarjal vtis, da je ona predsednica predvsem HDZ-jevih volivcev oziroma desnice, ne pa vseh državljanov Republike Hrvaške.

 

Premier Zoran Milanović (SDP) je v začetku leta angažiral znano družbo PSB iz Washingtona, ki je pospešeno delala na volilni kampanji in spremembi podobe Milanovića, SDP-ja in hrvaške vlade. Za to je poskrbel svetovalec iz PSB Alexander Braun. Prišlo je do bistvene preobrazbe samega Milanovića, kar je javnost hitro začela zaznavati. Milanović sicer velja za dobrega govornika in rad nastopa v javnosti za razliko od vodje HDZ-ja Tomislava Karamarka, ki ni toliko vešč javnega nastopanja in se ves čas izogiba TV dvoboju z Zoranom Milanovićem, ki ga stalno vabi na televizijsko soočenje. Škoda za demokracijo, da se nista v volilni kampanji soočila ta dva vodilna hrvaška politika. Retorika Milanovića se je počasi spreminjala, tako da je začela zajemati tudi desnosredinski del volilnega telesa. Nekateri so ocenili, da je Milanović sčasoma postal desničar na socialdemokratski način.

 

Karamarko s seboj nosi še hipoteko, da je bil vodja obveščevalne službe in da zdaj poveličuje Tuđmana in HDZ, ki ga je leta 1993 zapustil prav zaradi nestrinjanja z njegovo politiko v HDZ (kamor se je Karamarko spet vrnil leta 2011). Potem je - po prekinitvi odnosov s Tuđmanom - postal vodja volilne predsedniške kampanje Stjepana Mesića, glavnega Tuđmanovega nasprotnika, nato vodja njegovega kabineta ter vodja hrvaške obveščevalne službe. Totalna preobrazba, ki mu zdaj spodkopava kredibilnost.

 

V volilni kampanji sta se na hrvaški politični sceni izoblikovala dva močna politična bloka-koalicije: levosredinski blok "Hrvaška raste", v katerem so SDP, HNS, AHSS, Zagorska stranka in Laburisti in desnosredinski blok "Domoljubna koalicija", v kateri so HDZ, HSS, HSP AS, BUZ, ZDS, HDS, HSLS in Hrast.

 

"Hrvaška raste" v svojem programu poudarja gospodarsko rast in poslovno klimo, blaginjo in socialo, javni sektor, izobraževanje, infrastrukturo, varovanje okolja in trajnostni razvoj, regionalni razvoj in decentralizacijo. Poudarja tudi nevarnost prihoda HDZ-ja na oblast in na njihove nečednosti, kriminal in korupcijo v času dolgoletne vladavine in dejstvo, da so edina stranka, zoper katero poteka kazenski postopek na sodišču zaradi korupcije.

 

Program "Domoljubne koalicije" se imenuje "5+ Hrvaška" in vsebuje gospodarsko rast, trajnostni razvoj in zaposlovanje, zdravstvo in socialno občutljivost, pravno stabilnost in družbo, demografijo, izobraževanje in znanost. Glavni cilji programa so zaposlovanje in zaustavitev trenda izseljevanja iz Hrvaške, posebej mladine.

 

Volilna programa sta si dokaj podobna. Razlika je v vrstnem redu programskih točk. Volilna kampanja se je namesto soočanj vsebin volilnih programov prelevila v poosebljeno ostro konfrontacijo med voditeljema obeh koalicij, tj. Karamarkom in Milanovićem. Podtikanja, žalitve, dezinformacije so stalnica vseh njunih, v glavnem zvezdniških nastopov.

 

Milanoviću svetujejo tuji spin doktorji, Milanović se zanaša na domače znanje.

 

Ankete kažejo, da je tekma med dvema koalicijama približno izenačena. Tako se lahko zgodi, da bo vloga majhnih strank prevladujoča pri oblikovanju prihodnje hrvaške vlade. Lahko se tudi zgodi, da v končnici volilne kampanje pride do dodatnega zaostrovanja oziroma polarizacije med dvema vodilnima koalicijama, kar bo dodatno prispevalo k temu, da volivci svoje glasove namenijo tema dvema koalicijama, posledično pa majhne stranke sploh ne bodo dosegle pet odstotni volilni prag.

 

Milanović je izkoristil begunsko krizo, ker je hitro uvidel, da begunci, čeprav nimajo volilne pravice, lahko vplivajo na izide volitev. Milanović in Vlada Republike Hrvaške sta se dobro odrezala v begunski krizi in veliko potencialno nevarnost prelevila v svoj uspeh.

 

Ključni premik Milanovića k desni sredini je predstavljal hrvaški julijski odstop od Arbitražnega sporazuma s Slovenijo, ki mu je odprl prostor, da je lahko vstopil v prostor domovinske retorike in tako izničil HDZ, ki si je "prilastil" pravico do domoljubja. Seveda je k temu prispeval zelo mlačen odziv slovenske strani in šibko vladno krizno komuniciranje. Tako je zasluga Slovencev morda bistvenega pomena pri preobrazbi Milanovića v desničarja na socialdemokratski način. K temu niso prispevali le Slovenci. Premiku k desni sredini je prispeval tudi konflikt s srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem (SNS), ki ga je Milanović tudi izkoristil za pomemben premik v volilni tekmi in odpravljanju zaostanka za "Domoljubno koalicijo". Podobno je bilo tudi v konfliktu z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ampak v bistveno manjši meri.

 

Letošnje hrvaške parlamentarne volitve so najbolj negotove od samostojnosti in neodvisnosti te države.

 

Pomemben vpliv na volitve ima Rimskokatoliška cerkev (RKC) na Hrvaškem, ki je bila do sedaj vedno opora HDZ-ju, čeprav to ni vedno koristilo HDZ-ju. Kardinal Josip Bozanić je v svoji poslanici, glede na njeno vsebino, spet podprl HDZ in desne politične opcije. Milanović je deklarirani ateist, ampak njegova volilna retorika ponuja nekaj oprijemljivega tudi za politično desnico.

 

Čeprav je dekriminalizacija Hrvaške proces, ki poteka že vrsto let, so rezultati še vedno pod zahtevanimi in pričakovanimi. Kriminal in korupcija sta še vedno največji problem in rak rana hrvaške družbe, mediji in gospodarstvo pa so le deloma svobodni.

 

Prišel je čas, da Hrvaška zaključi obdobje nacionalne romantike. Hrvatje imajo svojo lastno nacionalno državo, morajo pa si zagotoviti prihodnost za generacije, ki prihajajo. Nova vlada se bo morala soočiti s številnimi težavami in izzivi. Poudarjanje zgodovinske delitve med Hrvati je vračanje v preteklost. Hrvaška potrebuje prihodnost. Tam, kjer se veliko poudarja preteklost, primanjkuje vizionarjev in voditeljev s pogledom v prihodnost. Tudi drugi narodi imajo svoje zgodovinske delitve in travme, vendar le redko poudarjajo preteklost na račun njihove prihodnosti, kot je to v primeru Hrvatov in Hrvaške. Taka politika vodi državo v stanje škodljivih ideoloških delitev z nevarnostjo večnega dolžniškega suženjstva zaradi neodgovorne politike zadolževanja in nenadzorovane javne porabe v času vladavine zadnjih nekaj vlad. Hrvaška mora izboljšati konkurenčnost gospodarstva, ker bo tako veliko sedanjih težav mogoče lažje rešiti.

 

Hrvaški javni dolg je že zdavnaj presegel zgornjo mejo nad 80 odstotkov BDP. Hrvaška je bila zadnja leta v globoki krizi, celo pred bankrotom. Primanjkljaj je pokrivala predvsem iz treh virov; in sicer iz turizma, iz transferjev Hrvatov, ki živijo v tujini in od prodaje nepremičnin. Turizem je po mnenju ekonomistov zelo ranljivi sektor, na katerega lahko negativno vpliva gospodarska kriza, tudi sedanja begunska kriza, podnebne ali politične spremembe, ne izključujoč nestabilnost in prisotnost terorizma v regiji. Hrvaška potrebuje ustavne spremembe, a se mnenja razhajajo, ko gre za njihovo vsebino in obseg.

 

Hrvaška sicer počasi gospodarsko okreva in to je moč zaznati prav v volilnem letu 2015, kar gre v prid aktualni vladni koaliciji. Ne glede na to, kdo bo zmagovalec volitev, pa državo čaka težko in negotovo delo gospodarskega okrevanja države.

 

Včasih je imela vpliv na hrvaške volitve podpora ključnih evropskih politikov različne politične provenienc, kar pa letos ne igra praktično nobene vloge. Angela Merkel ali kakšen drug vpliven evropski politik nima več vpliva na hrvaške volitve. Gre predvsem na notranjepolitično vprašanje Hrvaške. Zanimivo je, da SDP pod Milanovićem nikoli ni imel kandidatov v 11. volilni enoti, torej v diaspori, v katero sodi tudi Bosna in Hercegovina. Verjetno pa je Milanović več pomagal Hrvatom v BiH kot katerakoli HDZ-jeva vlada.

 

Hrvaška politika bo - ne glede na to, kdo bo zmagovalec parlamentarnih volitev - sosednjim državam še naprej dokazovala svoje "hrvatstvo". Odnosi s sosedi bodo izziv in test za novo vlado, saj ima Hrvaška še vedno podedovano in določeno mejo le z Madžarsko. S Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro nima določenih mejnih črt niti podpisanih meddržavnih sporazumov o meji.

 

Za Slovenijo po hrvaških volitvah ne bo bistvenih sprememb. V volilni kampanji se je pokazala ostra in pogosto neprimerna retorika najvišjih predstavnikov hrvaške države, ki so napenjali mišice do Slovenije, po volitvah pa bo vse potekalo bolj sofisticirano in olikano, kar terja od slovenske strani večjo previdnost in vrhunsko pripravljenost, da se sooči s hrvaško stranjo, ki bo uporabila vsa sredstva za doseganje svojih ciljev in zaščito interesov. 

 

Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana.

Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
0
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,183
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,637
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,455
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,384
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,589
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,335
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 706
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 591
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,984
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,369