Za njim bo globoko žalovala predvsem Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, ki bi svojim podrejenim lahko tudi malce bolj pozorno gledala pod prste, saj Portal PLUS že mesec dni čaka na odgovore na vprašanja, povezane z gradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Upamo, da jih bomo dobili, kajti sicer bomo ministrico prijavili informacijski pooblaščenki.

Baričičev odhod bo gotovo užalostil tudi Delovo novinarko Mileno Zupanič, ki piše o slovenskem javnem zdravstvu iz paralelnega vesolja, v katerem vlada popolna idila, Zemljarič in Miklavčič pa hodita naokoli z angelskimi krili. Na Portalu PLUS se nam zaradi takšnega "novinarstva" obrača želodec in zaradi tega smo že nekajkrat prekršili sicer sveto pravilo, da o novinarskih kolegih ne pišemo niti ne komentiramo njihovega dela.

Seveda obstajajo konkretni temelji za "nepričakovano odločitev " direktorja UKC Ljubljana Andreja Baričiča, da odstopi. Formalni bo očitno ta, da vlada - na našem mediju smo točno takšen scenarij tudi napovedali, če se smemo malce pohvaliti - ni dala soglasja k njegovemu imenovanju (medklic: če bo Baričič tudi formalno odstopil, ali mu bo sledil tudi kompromitirani predsednik sveta UKC Tomaž Glažar? Bilo bi namreč edino prav.). Poleg tega lahko med razloge za Baričičev prostovoljni umik uvrstimo še vse njegove poslovne mojstrovine, predvsem pa tiste sence dvoma, ki ga nikoli niso nehale spremljati. Prav te naj bi bile po besedah poznavalke velikih zdravstvenih sistemov Inne Mlade tudi glavni diskvalifikator za imenovanje za direktorja tako velike in univerzitetne in vrhunske ustanove.

Če bi bila Slovenija normalna evropska država, gospod Baričič ne bi mogel biti imenovan za v.d. direktorja takšne bolnišnice, saj ta funkcija po statutu UKC Ljubljana sploh ne obstaja. Toda če je močan interes, se lahko diskretno spregledal tudi ta statut. In ta interes je v primeru vodstva Kliničnega centra moč zaznavati že dolga leta, zato ni odveč ponovno izpostaviti dejstvo, da je tudi Andreja Baričiča nastavila politika. Politika s priokusom Janeza Zemljariča.

Naš predlog je, da odstopi kompletno vodstvo UKC Ljubljana in da na položaje pride povsem druga, nova in mlajša generacija. Vse drug bo zgolj blažev žegen.

Klinični center se sesuva sam vase

V zadnjih dneh smo glede UKC Ljubljana izvedeli dve novi ključni stvari. Prvič, vrhunski in največji in najboljši bolnišnici je zmanjkalo denarja za čiščenje listja okrog stavbe. Ja prav ste slišali: ni denarja za grabljenje posušenega listja! V bolnišnici, v kateri se po ustaljenih udbaških metodah vsako leto pokrade na desetine milijonov evrov, ki končajo na zasebnih računih v tujini, nimajo niti za grabljenje jesenskega listja.

Bizarno. Zakaj ne vzamejo nekaj drobiža od privarčevanih 2,5 milijona evrov, kolikor se po novem privarčuje na podlagi nič več preplačanih Zormanovih stentov na letni ravni in ne najamete za to pooblaščenega podjetja?

In drugič, Andrej Baričič je zagrozil z odstopom, če ga vlada nemudoma ne potrdi za generalnega direktorja. Funkcije kot zgolj v.d. pač ne namerava opravljati. Absurdno do amena: noče biti nekaj, kar po statutu UKC Ljubljana sploh ne obstaja.

Po poročanju časopisa Delo je Baričič minuli četrtek po seji vlade, ki se ni imela časa ukvarjati z njim, na Ministrstvo za zdrav(j)e in svojemu najbolj predanemu križarju Tomažu Glažarju poslal pismo, v katerem ju je seznanil, da kot vršilec dolžnosti direktorja ne namerava voditi UKC Ljubljana. Funkcija v.d. je res nehvaležna. Si tam, pa ne moreš kaj dosti narediti. Rabijo te, ker nekdo mora podpisovati papirje, pa se sam morda z njimi ne strinjaš. Nagrada za pokrivanje znamenih rabot je premajhna, plača za to prenizka. Čeprav doslej to ni bila neka posebna ovira, kot je pred meseci priznal Baričič, ko si je funkcije očitno še zelo želel.

Že takrat smo se spraševali, zakaj bi nek prekaljeni poslovnež z več firmami v tujini, sploh prevzel funkcijo v.d. direktorja UKC Ljubljana, še posebej za tako mizerno plačo. Človek, ki ima pet podjetij v treh državah, ki živi na Dunaju, sedi v več nadzornih svetih in katerega družina živi "high life on the high end", kot je na svojem Facebook profilu zapisala njegova hči iz nekega mostu v New Yorku, se poteguje za v.d. direktorja UKC Ljubljana za slabih 4.000 evrov?!

Že takrat smo se spraševali, ali je ta človek povsem ubrisan ali pa ima drugačno agendo (glede na zadnje izjave se morda celo bolj potrjuje prvo). Po vseh teh mesecih je že tudi sam spoznal, da tudi če je na začetku še imel neko drugačno agendo, mora biti res nor, da je sprejel to funkcijo. Vsaj po lastnih besedah, ko je priznal, da si je prišel v UKC Ljubjana uničevati lastno življenje, ker verjame v slovenske zdravnike in zdravstvo. Tisto, za katerega sicer do nedavnega ni plačeval niti zavarovanja, ker je bil stalno prijavljen v Avstriji, kjer je plačeval tudi zdravstveno zavarovanje. Zavaravanje neprijatelja, bi rekli naši sosedi. Same bučke. Oziroma Baričičevi plesnivi blejski paradižniki. Očitno gospod direktor brez soglasja vlade počasi vendarle spoznava, da nagrada ne bo dovolj velika za vse, kar bi moral početi oziroma spregledati.

In tako misli tudi večina poslovnih direktorjev UKC Ljubljana. Pa ravno zdaj. Podobno kot je pred nekaj tedni, torej ravno takrat in nikoli prej, Milojka Kolar Celarc kot ministrica za zdrav(j)e obiskala Baričiča in z njim poplesavala pred kamerami po hodnikih UKC Ljubljana. Zanimivo. Nihče se v resnici ne zmeni za največjega bolnika slovenskega zdravstva, razen ko je treba ustoličiti "naš" kader. Tokrat Baričiča, ki mu Milojka zaupa, njej pa Miro Cerar. Najverjetneje po treznem in dolgotrajnem premisleku. Čeprav glede na dosedanje dosežke vsi trije skupaj niso vredni počenega groša. Ja, ja, saj vemo gospa Milojka, neverjetni smo, neverjetni ...

Vse skupaj se je res že sprevrglo v parodijo parodije. Kot pralni stroj vrhunskega ministra Karla Erjavca... Ali se vsi vi, gospodje na vladi in okrog, sploh zavedate, kako morajo te vaše ljubljanske malomeščanske igrice izgledati iz malce večje razdalje?

Direktor glavne bolnišnice v državi je pobalin. Bolnišnica, ki ključnim akterjem omogoča vrhunsko krajo denarja, nima za grabljenje listja. Minister Erjavec se pravda z bivšo vrhunsko smučarko zaradi pralnega stroja na hodniku. Khm? Smo na odprtem ali zaprtem oddelju univerzitetne psihiatrične klinike, znane tudi kot Studenec ali Polje?

Očitno nekje smo, če ministrica za zdrav(j)e zaupa direktorju glavne bolnišnice, za katerega se prav tako zdi, da bi morda potreboval psihiatrično pomoč. Najbolj etični in moralni profesor prava v "pravni državi", ki bo o vsem še kako preudarno premislil, pa zaupa njej, Milojki. Predsednik države Borut Pahor se medtem kotalka.

Kot argument, zakaj podpirajo Baričiča, so poslovni direktorji zapisali, da je dotični gospod dokazal, da ima menedžerske sposobnosti. S čim že? Z dopustom v ZDA na prvi dan nove službe?! Z uvedbo registriranja prisotnosti zaposlenih s karticami? S preklicom soglasja za delo pri drugem delodajalcu v prostem času za cca. 10% zdravnikov, kar se zdi bolj disciplinski kot resen ukrep?! Z izdajo protiustavnega dekreta o obveznem cepljenju proti gripi za vse zaposlene UKC Ljubljana? Z imenovanjem prijatelja in soseda z Bleda, strojnega inženirja Simona Vrhunca (bivšega direktorja UKC Ljubljana) za pooblaščenca za informacijsko varnost? Z imenovanjem gospoda Marolta, znanega iz afere s katastrofalno preplačanimi operacijskimi mizami izpred let, za vodjo dokončanja gradnje ljubljanske urgence?

OK, draga PR mašinerija UKC Ljubljana. Koga imate še vedno za norca? Nismo več leta 1980 in vaš šef ni več nedotakljivi Janez Zemljarič ... In ja, dragi bralci, še toliko glede smešnice s pobiranjem oziroma nepobiranjem posušenega listja okrog UKC Ljubljana: v internem elektronskem dopisu zaposlenim, so po navedbah sindikata SPUKC iz administracije UKC Ljubljana dejansko novačili za pobiranje listja okrog bolnišnice in kidanje snega vse zaposlene, torej tudi zdravnike in predstojnike, in naročali, da naj se javijo vsi, ki imajo tudi vozniško dovoljenje ali dovoljenje za delo s traktorjem...

In ministrica ? Tista Milojka Kolar Celarc, ki ji zaupa najbolj etični in moralni profesor prava v državi. Tisti, ki se ni prav izkazal z medlim intervjujem na CNN, zaradi katerega noben Slovenec dolgo časa ne bo več sedel nasproti legendarne Christiane Amanpour... Tista ministrica, ki so jo javno pozvali, naj se opredeli do izjave Andreja Baričiča, koliko časa bo še v.d. direktorja, ko je dejal, da "če bo vreme lepo in bo lahko šel na turno smuko, nekoliko prej, da pa če bo deževalo, bo odstopil malo kasneje... ". Gospa Milojka te izjave ni komentirala, ga pa še naprej podpira. Še več - celoten UKC Ljubljana se je, kot po stari navadi, ponovno potuhnil.

In čisto za konec se vendarle ne moremo ogniti še genialnim izjavam in odgovorom prvega podpornika Andreja Baričiča, ministričinega oprode Tomaža Glažarja, ki jih je dal v zvezi z odvzetimi soglasji za delo v prostem času pri drugem delodajalcu v Odmevih 3. novembra 2015. Imeli smo sicer pomisleke, vendar je to parodijo potrebno pokomentirati.

Na vprašanje novinarke, zakaj svet UKC Ljubljana okoli 30 zdravnikom od več kot 300, ki soglasja imajo (torej manj kot 10% vseh), teh soglasij ni podaljšal, je Glažar odgovoril, da ne razume vprašanja. Pa je bilo to povsem preprosto. Da se ne ponavljamo, preberite prvi stavek še enkrat. Ali tudi kdo od vas, cenjeni bralci vprašanja ne razume?

 ,

Na vprašanje, zakaj so se tako odločili za ravno teh 30 zdravnikov, je gospod Glažar odgovoril, da težko komentira, ker se je tako odločila večina članov sveta in da so zavrnili celoten seznam. Ja, prav ste slišali. Bum. Vsi, ki so se torej slučajno sezonsko znašli ravno na tem seznamu, so dobili zavrnitev. Brez pravega argumenta ali obrazložitve. Glažar je obrazložil, da ker s tem, ko daš neko soglasje, prevzameš tudi neko odgovornost.

Prav zaradi tega vas, gospod Glažar, na tem mestu javno sprašujemo, kakšno odgovornost potem šele prevzemate kot predsednik sveta UKC Ljubljana za vse tiste, ki prošnje za soglasje sploh ne oddajo, pa delajo v prostem času pri drugem delodajalcu? Kdo so ti zaščiteni kočevski medvedi, da se jim ne upate zahtevati niti tega, da vsaj podajo prošnjo za glasje (ki ga bodo zaradi zaščitenosti tako in tako dobili)? Kdo so te arogantne pojave? Kaj, če se tam kaj zgodi? Bo odškodninsko odgovarjal UKC Ljubljana, glede na to, da sta denimo Darko Zorman in Marko Gričar, ki delata pri celo več drugih delodajalcih, omenjeni Gričar pa ima ob redni službi v javnem zavodu ter nekaj podjetjih (med njimi celo podjetje, ki ima koncesijo za opravljanje splošne medicinske dejavnosti)... Razumi, kdor more.

In najbolj genialna: da je ravno to z izdajo nesoglasij razpihalo nekaj megle nad močvirjem... Resda je ljubljansko močvirje še posebej globoko in usmrajeno ravno na Zaloški cesti. Da pa bi pavšalen ukrep neargumentirane prepovedi delovanja pri drugem delodajalcu, ki si ga je privoščil ta svet UKC Ljubljana, pripomogel k razpihavanju megle (upamo, da bodo uspešni vsaj pri jesenskem listju in snegu), je pravljica, ki ji ne bi nasedli niti otroci. Če kaj, je ustvarila še več megle; na eni strani imamo zdravnike, ki v svojem arogantnem svojstvu za soglasje sploh ne prosijo in delajo pri drugem delodajalcu leta in leta. Na drugi strani pa imamo tudi takšne sijajne zdravnike, ki izpolnjujejo vse pogoje, pa so jim dovoljenje odvzeli, ker so se slučajno znašli na napačnem seznamu…