Komentar

Uredniški komentar: civilizacij ne rešujejo ograje ali zidovi, ampak vedno samo ljudje

Lahko se sicer slepimo, da bodo "tehnične ovire" - kar je naš birokratski izraz za ograjo in bodečo žico - na južni meji z(a)držale naslednjo etapo v selitvi narodov v Evropo, vendar je to že srednjeročno približno tako učinkovita metoda, kot da bi snežni plaz skušali zaustaviti z nasipom iz papirja.

10.11.2015 23:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   migranti   begunci   ograja   evropa   slovenija   meje   zda

Foto: arhiv Portala PLUS

Ključno sporočilo slovenskega začetka nove mejne politike pa je precej širše od aktualne vladne koalicije v Ljubljani ali Zagrebu. Govori namreč o umazenem delu, ki ga mora za nekompetentno evropsko birokracijo v Bruslju opravljati periferija, kamor spadamo tudi mi. Ker EU ni sposobna zagotavljati skupne varnostne in obrambne politike, se je evropski projekt začel podirati. Najprej v Grčiji, ki je bila najšibkejši člen.

Včerajšnji nastop predsednika vlade Mira Cerarja pred novinarji je dokončno uradno potrdil, kar smo nekateri mediji o ograji na južni schengenski meji vedeli že več tednov. Vseeno pa je čudno sovpadal s pomembnim in simbolnim trenutkom ohranjanja socialnega miru in dobrih odnosov s sindikati. Minister za javno upravo in predstavniki skoraj tridesetih reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so namreč podpisali plačni dogovor za leto 2016. Za Cerarjevo vlado precej pomemben dosežek, nad katerim pa bistveno manj navdušenja kaže zasebni sektor, ki se bo odslej počutil še bolj deprivilegiranega in neenakega pred zakonom.

 

Kljub pomembnosti socialnega dialoga je bila novica včerajšnjega dne povezana z neizbežno eskalacijo t.i. migrantske krize, do česar bo zagotovo prišlo v prihodnjih dneh. Stabilno jesensko vreme z nadpovprečno toplimi temperaturami, strah pred bližajočo se zimo in skorajšnjim koncem nemške gostoljubnosti ter še nekateri, na prvi pogled ne preveč izstopajoči dejavniki, so namreč proti Zahodni Evropi pognali nov val migrantov iz Turčije, kjer jih na pot čakata še vsaj dva milijona, približno toliko kot na obalah Severne Afrike.

 

Tokrat je slovenski varnostno-obveščevalni aparat le uspel pravočasno sešteti 1 plus 1 in vlado prepričati, da se nam dejansko bliža "tretja pošiljka". Ta pa bo za Nemčijo že predstavljala problem, zato se bo začel postopek omejevanja njihovih prihodov. Bavarski CSU je dovolj dolgo pritiskal na zvezno kanclerko Angelo Merkel, da je ta sprejela logiko, po kateri Nemčija zaradi nekakšnega zgodovinskega občutka krivde sicer nikoli več, nie wieder, ne bo zapirala meja ali nanje postavljala ograj in bodeče žice, bo pa po drugi strani vseeno začela omejevati dotok tujih migrantov.

 

Nemški zasuk, do katerega je prišlo v zadnjih nekaj dnevih (po tem, ko je latentno samodestruktivna kanclerka že skoraj razbila Evropsko unijo), je sprožil olajšanje tudi v Avstriji, ki je takoj razglasila, da odslej dnevno ne bo več sprejemala več kot 6000 tujcev. De facto domino efekt se je moral poznati tudi v Sloveniji, kajti še včeraj blaga, sprenevedava retorika predstavnikov vlade se je čez noč začela spreminjati. Do določene mere je to logično, saj bi prezgonje forsiranje mejnih ograj lahko preveč negativno vplivalo na javno mnenje, predvsem pa na koalicijski partnerici. Domnevamo, da je premier v strahu pred resno vladno krizo tako dolgo odlašal z odločitvijo. Morda celo predolgo.

 

Prve resnejše poizvedbe o varovalni ograji so po zaupnih kanalih iz vladne palače odšle že pred dobrima dvema mesecema, ko je kazalo, da bo Madžarska zaradi nevzdržnih razmer kmalu fizično zaprla zeleno mejo s Srbijo. Toda Orbanovo politiko so si tedaj skoraj vsi evropski mediji povsem napačno interpretirali, kajti madžarski premier je neljubo odločitev sprejel zaradi čedalje večjega nezadovoljstva prebivalcev ob meji s Srbijo, ki vsakodnevnih incidentov z migranti niso mogli več prenašati in so zagrozili s samoobrambo (skrajno desničarska stranka Jobbik Magyarországért Mozgalom pa je "na teren" pošiljala celo nekakšne paravojaške formacije v pomoč prestrašenim domačinom).

 

Naslednji razlog za Cerarjevo zavlačevanje so bile hrvaške volitve. Nobena skrivnost ni, da so odnosi med slovenskim in hrvaškim premierom zelo dobri in da v levo-liberalni Ljubljani ni posebne želje, da bi hrvaško vlado prihodnja štiri leta vodil Tomislav Karamarko oziroma konservativno-nacionalistična HDZ (čeprav bi to, na prvi pogled paradoksalno, glede migrantske krize celo pozitivno vplivalo na odnose s Slovenijo). Zaradi tega je slovenska stran do zadnjega čakala z začetkom projekta Ograja, kajti dovolj bi bilo, da bi uradna potrditev v javnost prišla dan ali dva pred hrvaškimi volitvami, pa bi Zoran Milanović in njegova SDP na volitvah dosegla še bistveno slabši rezultat kot sicer; slovenska ograja na meji s Hrvaško, bi zmagoslavno trdili hadezejevci, pomeni odrivanje Hrvaške nazaj na Balkan, v neko novo Jugoslavijo. Ob tej retoriki bi se tehtnica skoraj zagotovo nagnila na stran HDZ, kajti Hrvati za razliko od svojih alpskih sosedov o nekaterih zgodovinskih pojmih nočejo niti slišati več...

 

Kaj torej predstavlja začetek resnejšega varovanja meje s Hrvaško? V prvi fazi preventivni korak za primer tolikšnjega zmanjšanja sprejemanja migrantov v Nemčiji in Avstriji, ki bi pomenil, da v Sloveniji teoretično lahko obtiči na tisoče migrantov. Če bo strožji režim na južni schengenski meji dejansko funkcioniral, potem naša država v nobenem primeru ne bo sprejela več tujcev, kot jih bo potem naprej prevzela Avstrija, ta pa se bo seveda prilagajala nemški migracijski in azilni politiki.

 

Druga zadeva pa je domino efekt oziroma reakcije Hrvaške na slovenski ukrep. Kajti logično bi bilo, da bi tudi Hrvati uvedli strožji nadzor na meji s Srbijo, kajti sicer bi sami postali neke vrste slepa ulica, kar bi imelo katastrofalne posledice na gospodarskem, socialnem in družbenem področju, posledično pa bi na političnem prizorišču močno okrepilo desnico (v tem pogledu so strahovi visokih funkcionarjev nemške CDU, da jim doktorica kemije Angela Merkel uničuje stranko in njeno desno krilo potiska še bolj na desnico, bržkone zelo utemeljeni).

 

Ključno sporočilo slovenskega začetka nove mejne politike pa je precej širše od aktualne vladne koalicije v Ljubljani ali Zagrebu. Govori namreč o umazenem delu, ki ga mora za nekompetentno evropsko birokracijo v Bruslju opravljati periferija, kamor spadamo tudi mi. Ker EU ni sposobna zagotavljati skupne varnostne in obrambne politike, se je evropski projekt začel podirati. Najprej v Grčiji, ki je bila najšibkejši člen. Potem se je po hitrem postopku vdala še najmlajša članica Hrvaška, glede Slovenije pa ni dosti manjkalo, da bi se ji zgodilo isto. Morda nas je rešila sreča, kajti neke posebne pameti ali celo strategije nismo mogli najti niti s povečevalnim steklom.

 

Odločitev, da se preneha s toleriranjem masovnih ilegalnih prehodov t.i. zelene meje, je bila sprejeta dobesedno pet miut pred dvanajsto, ko je na poti proti Sloveniji še vsaj 30.000 novih migrantov. In za njimi še stotisoči novih. Nemško "gostoljubje" se bo končalo, zelo verjetno že kmalu, in takrat se bodo razmere dramatično poslabšale. Če za zdaj še veljajo besede, ki jih je ob vrhuncu t.i. drugega migrantskega vala izrekel zelo pomemben državni funkcionar, namreč da "smo v vojni, v kateri ne smemo izstreliti enega samega naboja", ni nikjer rečeno, da ne bo Slovenija dejansko že konec leta stražarnica "trdnjave Evrope", v katero se bo hotelo na vsak način preseliti še nekaj milijonov ljudi. To pa v skrajni konsekvenci pomeni izredne razmere, konec evropskega humanizma in razsvetljenstva, saj tolikšne množice nepovabljenih mirgrantov stara celina enostavno ni sposobna integrirati. Morda bi jih lahko Združene države Amerike, ampak t.i. Združena Evropa jih v tem trenutku pač ne zmore. Evropska zavest je premalo razdelana, da bi se lahko soočila z tako vseobsežnim izzivom, kajti migrantska kriza ni le humanitarna, temveč je v naslednji fazi tudi socialna, finančna, družbena, religiozna, moralna, svetovnonazorska in - na to smo moderni Evropejci zelo občutljivi - pravna. Kajti na koncu dneva gre za enakost pred zakonom, sicer ob spoštovanju različnosti, vendar kljub temu ob upoštevanju enakih pravic in dolžnosti vsakega.

 

Evropi manjka identifikacijsko-motivacijsko lepilo, s katerimi bi zakrpali široke razpoke med bruseljskim središčem in slabo razvito periferijo. S tem Američani nimajo težav, zato je tudi njihova integracijska politika tako uspešna. Na prvo mesto so že pred dvesto leti postavili vladavino prava, vrednostni sistem in enakost pred zakonom, ki jo zagotavlja učinkovito delujoč pravni red. Brez tega bi se Američanom družba prej ko slej sesula, prevladale bi sredobežne sile in prvinski strahovi pred tujci, ki želijo zlorabiti njihove pridobitve in se infiltrirati v njihovo družbo s slabmi nameni. Nekaj podobnega lahko pri nas poslušamo skoraj vsak dan.

 

Če bo ograja na južni meji delovala pomirjujoče in slovenske strahove pred "Turki" vsaj malo zmanjšala, potem je treba njeno postavitev pozdraviti kot del psihoterapije, vlogo in pomen za nacionalno samozavest pa povzdigniti na simbolno raven Kitajskega zidu...

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,923
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,327
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,055
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 827
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,334
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 787
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,419