Komentar

Uredniški komentar: civilizacij ne rešujejo ograje ali zidovi, ampak vedno samo ljudje

Lahko se sicer slepimo, da bodo "tehnične ovire" - kar je naš birokratski izraz za ograjo in bodečo žico - na južni meji z(a)držale naslednjo etapo v selitvi narodov v Evropo, vendar je to že srednjeročno približno tako učinkovita metoda, kot da bi snežni plaz skušali zaustaviti z nasipom iz papirja.

10.11.2015 23:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   migranti   begunci   ograja   evropa   slovenija   meje   zda

Foto: arhiv Portala PLUS

Ključno sporočilo slovenskega začetka nove mejne politike pa je precej širše od aktualne vladne koalicije v Ljubljani ali Zagrebu. Govori namreč o umazenem delu, ki ga mora za nekompetentno evropsko birokracijo v Bruslju opravljati periferija, kamor spadamo tudi mi. Ker EU ni sposobna zagotavljati skupne varnostne in obrambne politike, se je evropski projekt začel podirati. Najprej v Grčiji, ki je bila najšibkejši člen.

Včerajšnji nastop predsednika vlade Mira Cerarja pred novinarji je dokončno uradno potrdil, kar smo nekateri mediji o ograji na južni schengenski meji vedeli že več tednov. Vseeno pa je čudno sovpadal s pomembnim in simbolnim trenutkom ohranjanja socialnega miru in dobrih odnosov s sindikati. Minister za javno upravo in predstavniki skoraj tridesetih reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so namreč podpisali plačni dogovor za leto 2016. Za Cerarjevo vlado precej pomemben dosežek, nad katerim pa bistveno manj navdušenja kaže zasebni sektor, ki se bo odslej počutil še bolj deprivilegiranega in neenakega pred zakonom.

 

Kljub pomembnosti socialnega dialoga je bila novica včerajšnjega dne povezana z neizbežno eskalacijo t.i. migrantske krize, do česar bo zagotovo prišlo v prihodnjih dneh. Stabilno jesensko vreme z nadpovprečno toplimi temperaturami, strah pred bližajočo se zimo in skorajšnjim koncem nemške gostoljubnosti ter še nekateri, na prvi pogled ne preveč izstopajoči dejavniki, so namreč proti Zahodni Evropi pognali nov val migrantov iz Turčije, kjer jih na pot čakata še vsaj dva milijona, približno toliko kot na obalah Severne Afrike.

 

Tokrat je slovenski varnostno-obveščevalni aparat le uspel pravočasno sešteti 1 plus 1 in vlado prepričati, da se nam dejansko bliža "tretja pošiljka". Ta pa bo za Nemčijo že predstavljala problem, zato se bo začel postopek omejevanja njihovih prihodov. Bavarski CSU je dovolj dolgo pritiskal na zvezno kanclerko Angelo Merkel, da je ta sprejela logiko, po kateri Nemčija zaradi nekakšnega zgodovinskega občutka krivde sicer nikoli več, nie wieder, ne bo zapirala meja ali nanje postavljala ograj in bodeče žice, bo pa po drugi strani vseeno začela omejevati dotok tujih migrantov.

 

Nemški zasuk, do katerega je prišlo v zadnjih nekaj dnevih (po tem, ko je latentno samodestruktivna kanclerka že skoraj razbila Evropsko unijo), je sprožil olajšanje tudi v Avstriji, ki je takoj razglasila, da odslej dnevno ne bo več sprejemala več kot 6000 tujcev. De facto domino efekt se je moral poznati tudi v Sloveniji, kajti še včeraj blaga, sprenevedava retorika predstavnikov vlade se je čez noč začela spreminjati. Do določene mere je to logično, saj bi prezgonje forsiranje mejnih ograj lahko preveč negativno vplivalo na javno mnenje, predvsem pa na koalicijski partnerici. Domnevamo, da je premier v strahu pred resno vladno krizo tako dolgo odlašal z odločitvijo. Morda celo predolgo.

 

Prve resnejše poizvedbe o varovalni ograji so po zaupnih kanalih iz vladne palače odšle že pred dobrima dvema mesecema, ko je kazalo, da bo Madžarska zaradi nevzdržnih razmer kmalu fizično zaprla zeleno mejo s Srbijo. Toda Orbanovo politiko so si tedaj skoraj vsi evropski mediji povsem napačno interpretirali, kajti madžarski premier je neljubo odločitev sprejel zaradi čedalje večjega nezadovoljstva prebivalcev ob meji s Srbijo, ki vsakodnevnih incidentov z migranti niso mogli več prenašati in so zagrozili s samoobrambo (skrajno desničarska stranka Jobbik Magyarországért Mozgalom pa je "na teren" pošiljala celo nekakšne paravojaške formacije v pomoč prestrašenim domačinom).

 

Naslednji razlog za Cerarjevo zavlačevanje so bile hrvaške volitve. Nobena skrivnost ni, da so odnosi med slovenskim in hrvaškim premierom zelo dobri in da v levo-liberalni Ljubljani ni posebne želje, da bi hrvaško vlado prihodnja štiri leta vodil Tomislav Karamarko oziroma konservativno-nacionalistična HDZ (čeprav bi to, na prvi pogled paradoksalno, glede migrantske krize celo pozitivno vplivalo na odnose s Slovenijo). Zaradi tega je slovenska stran do zadnjega čakala z začetkom projekta Ograja, kajti dovolj bi bilo, da bi uradna potrditev v javnost prišla dan ali dva pred hrvaškimi volitvami, pa bi Zoran Milanović in njegova SDP na volitvah dosegla še bistveno slabši rezultat kot sicer; slovenska ograja na meji s Hrvaško, bi zmagoslavno trdili hadezejevci, pomeni odrivanje Hrvaške nazaj na Balkan, v neko novo Jugoslavijo. Ob tej retoriki bi se tehtnica skoraj zagotovo nagnila na stran HDZ, kajti Hrvati za razliko od svojih alpskih sosedov o nekaterih zgodovinskih pojmih nočejo niti slišati več...

 

Kaj torej predstavlja začetek resnejšega varovanja meje s Hrvaško? V prvi fazi preventivni korak za primer tolikšnjega zmanjšanja sprejemanja migrantov v Nemčiji in Avstriji, ki bi pomenil, da v Sloveniji teoretično lahko obtiči na tisoče migrantov. Če bo strožji režim na južni schengenski meji dejansko funkcioniral, potem naša država v nobenem primeru ne bo sprejela več tujcev, kot jih bo potem naprej prevzela Avstrija, ta pa se bo seveda prilagajala nemški migracijski in azilni politiki.

 

Druga zadeva pa je domino efekt oziroma reakcije Hrvaške na slovenski ukrep. Kajti logično bi bilo, da bi tudi Hrvati uvedli strožji nadzor na meji s Srbijo, kajti sicer bi sami postali neke vrste slepa ulica, kar bi imelo katastrofalne posledice na gospodarskem, socialnem in družbenem področju, posledično pa bi na političnem prizorišču močno okrepilo desnico (v tem pogledu so strahovi visokih funkcionarjev nemške CDU, da jim doktorica kemije Angela Merkel uničuje stranko in njeno desno krilo potiska še bolj na desnico, bržkone zelo utemeljeni).

 

Ključno sporočilo slovenskega začetka nove mejne politike pa je precej širše od aktualne vladne koalicije v Ljubljani ali Zagrebu. Govori namreč o umazenem delu, ki ga mora za nekompetentno evropsko birokracijo v Bruslju opravljati periferija, kamor spadamo tudi mi. Ker EU ni sposobna zagotavljati skupne varnostne in obrambne politike, se je evropski projekt začel podirati. Najprej v Grčiji, ki je bila najšibkejši člen. Potem se je po hitrem postopku vdala še najmlajša članica Hrvaška, glede Slovenije pa ni dosti manjkalo, da bi se ji zgodilo isto. Morda nas je rešila sreča, kajti neke posebne pameti ali celo strategije nismo mogli najti niti s povečevalnim steklom.

 

Odločitev, da se preneha s toleriranjem masovnih ilegalnih prehodov t.i. zelene meje, je bila sprejeta dobesedno pet miut pred dvanajsto, ko je na poti proti Sloveniji še vsaj 30.000 novih migrantov. In za njimi še stotisoči novih. Nemško "gostoljubje" se bo končalo, zelo verjetno že kmalu, in takrat se bodo razmere dramatično poslabšale. Če za zdaj še veljajo besede, ki jih je ob vrhuncu t.i. drugega migrantskega vala izrekel zelo pomemben državni funkcionar, namreč da "smo v vojni, v kateri ne smemo izstreliti enega samega naboja", ni nikjer rečeno, da ne bo Slovenija dejansko že konec leta stražarnica "trdnjave Evrope", v katero se bo hotelo na vsak način preseliti še nekaj milijonov ljudi. To pa v skrajni konsekvenci pomeni izredne razmere, konec evropskega humanizma in razsvetljenstva, saj tolikšne množice nepovabljenih mirgrantov stara celina enostavno ni sposobna integrirati. Morda bi jih lahko Združene države Amerike, ampak t.i. Združena Evropa jih v tem trenutku pač ne zmore. Evropska zavest je premalo razdelana, da bi se lahko soočila z tako vseobsežnim izzivom, kajti migrantska kriza ni le humanitarna, temveč je v naslednji fazi tudi socialna, finančna, družbena, religiozna, moralna, svetovnonazorska in - na to smo moderni Evropejci zelo občutljivi - pravna. Kajti na koncu dneva gre za enakost pred zakonom, sicer ob spoštovanju različnosti, vendar kljub temu ob upoštevanju enakih pravic in dolžnosti vsakega.

 

Evropi manjka identifikacijsko-motivacijsko lepilo, s katerimi bi zakrpali široke razpoke med bruseljskim središčem in slabo razvito periferijo. S tem Američani nimajo težav, zato je tudi njihova integracijska politika tako uspešna. Na prvo mesto so že pred dvesto leti postavili vladavino prava, vrednostni sistem in enakost pred zakonom, ki jo zagotavlja učinkovito delujoč pravni red. Brez tega bi se Američanom družba prej ko slej sesula, prevladale bi sredobežne sile in prvinski strahovi pred tujci, ki želijo zlorabiti njihove pridobitve in se infiltrirati v njihovo družbo s slabmi nameni. Nekaj podobnega lahko pri nas poslušamo skoraj vsak dan.

 

Če bo ograja na južni meji delovala pomirjujoče in slovenske strahove pred "Turki" vsaj malo zmanjšala, potem je treba njeno postavitev pozdraviti kot del psihoterapije, vlogo in pomen za nacionalno samozavest pa povzdigniti na simbolno raven Kitajskega zidu...

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.117
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.309
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.146
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.729
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.478
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.340
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.265
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 948
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.029
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.779