Komentar

Uredniški komentar: civilizacij ne rešujejo ograje ali zidovi, ampak vedno samo ljudje

Lahko se sicer slepimo, da bodo "tehnične ovire" - kar je naš birokratski izraz za ograjo in bodečo žico - na južni meji z(a)držale naslednjo etapo v selitvi narodov v Evropo, vendar je to že srednjeročno približno tako učinkovita metoda, kot da bi snežni plaz skušali zaustaviti z nasipom iz papirja.

10.11.2015 23:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   migranti   begunci   ograja   evropa   slovenija   meje   zda

Foto: arhiv Portala PLUS

Ključno sporočilo slovenskega začetka nove mejne politike pa je precej širše od aktualne vladne koalicije v Ljubljani ali Zagrebu. Govori namreč o umazenem delu, ki ga mora za nekompetentno evropsko birokracijo v Bruslju opravljati periferija, kamor spadamo tudi mi. Ker EU ni sposobna zagotavljati skupne varnostne in obrambne politike, se je evropski projekt začel podirati. Najprej v Grčiji, ki je bila najšibkejši člen.

Včerajšnji nastop predsednika vlade Mira Cerarja pred novinarji je dokončno uradno potrdil, kar smo nekateri mediji o ograji na južni schengenski meji vedeli že več tednov. Vseeno pa je čudno sovpadal s pomembnim in simbolnim trenutkom ohranjanja socialnega miru in dobrih odnosov s sindikati. Minister za javno upravo in predstavniki skoraj tridesetih reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so namreč podpisali plačni dogovor za leto 2016. Za Cerarjevo vlado precej pomemben dosežek, nad katerim pa bistveno manj navdušenja kaže zasebni sektor, ki se bo odslej počutil še bolj deprivilegiranega in neenakega pred zakonom.

 

Kljub pomembnosti socialnega dialoga je bila novica včerajšnjega dne povezana z neizbežno eskalacijo t.i. migrantske krize, do česar bo zagotovo prišlo v prihodnjih dneh. Stabilno jesensko vreme z nadpovprečno toplimi temperaturami, strah pred bližajočo se zimo in skorajšnjim koncem nemške gostoljubnosti ter še nekateri, na prvi pogled ne preveč izstopajoči dejavniki, so namreč proti Zahodni Evropi pognali nov val migrantov iz Turčije, kjer jih na pot čakata še vsaj dva milijona, približno toliko kot na obalah Severne Afrike.

 

Tokrat je slovenski varnostno-obveščevalni aparat le uspel pravočasno sešteti 1 plus 1 in vlado prepričati, da se nam dejansko bliža "tretja pošiljka". Ta pa bo za Nemčijo že predstavljala problem, zato se bo začel postopek omejevanja njihovih prihodov. Bavarski CSU je dovolj dolgo pritiskal na zvezno kanclerko Angelo Merkel, da je ta sprejela logiko, po kateri Nemčija zaradi nekakšnega zgodovinskega občutka krivde sicer nikoli več, nie wieder, ne bo zapirala meja ali nanje postavljala ograj in bodeče žice, bo pa po drugi strani vseeno začela omejevati dotok tujih migrantov.

 

Nemški zasuk, do katerega je prišlo v zadnjih nekaj dnevih (po tem, ko je latentno samodestruktivna kanclerka že skoraj razbila Evropsko unijo), je sprožil olajšanje tudi v Avstriji, ki je takoj razglasila, da odslej dnevno ne bo več sprejemala več kot 6000 tujcev. De facto domino efekt se je moral poznati tudi v Sloveniji, kajti še včeraj blaga, sprenevedava retorika predstavnikov vlade se je čez noč začela spreminjati. Do določene mere je to logično, saj bi prezgonje forsiranje mejnih ograj lahko preveč negativno vplivalo na javno mnenje, predvsem pa na koalicijski partnerici. Domnevamo, da je premier v strahu pred resno vladno krizo tako dolgo odlašal z odločitvijo. Morda celo predolgo.

 

Prve resnejše poizvedbe o varovalni ograji so po zaupnih kanalih iz vladne palače odšle že pred dobrima dvema mesecema, ko je kazalo, da bo Madžarska zaradi nevzdržnih razmer kmalu fizično zaprla zeleno mejo s Srbijo. Toda Orbanovo politiko so si tedaj skoraj vsi evropski mediji povsem napačno interpretirali, kajti madžarski premier je neljubo odločitev sprejel zaradi čedalje večjega nezadovoljstva prebivalcev ob meji s Srbijo, ki vsakodnevnih incidentov z migranti niso mogli več prenašati in so zagrozili s samoobrambo (skrajno desničarska stranka Jobbik Magyarországért Mozgalom pa je "na teren" pošiljala celo nekakšne paravojaške formacije v pomoč prestrašenim domačinom).

 

Naslednji razlog za Cerarjevo zavlačevanje so bile hrvaške volitve. Nobena skrivnost ni, da so odnosi med slovenskim in hrvaškim premierom zelo dobri in da v levo-liberalni Ljubljani ni posebne želje, da bi hrvaško vlado prihodnja štiri leta vodil Tomislav Karamarko oziroma konservativno-nacionalistična HDZ (čeprav bi to, na prvi pogled paradoksalno, glede migrantske krize celo pozitivno vplivalo na odnose s Slovenijo). Zaradi tega je slovenska stran do zadnjega čakala z začetkom projekta Ograja, kajti dovolj bi bilo, da bi uradna potrditev v javnost prišla dan ali dva pred hrvaškimi volitvami, pa bi Zoran Milanović in njegova SDP na volitvah dosegla še bistveno slabši rezultat kot sicer; slovenska ograja na meji s Hrvaško, bi zmagoslavno trdili hadezejevci, pomeni odrivanje Hrvaške nazaj na Balkan, v neko novo Jugoslavijo. Ob tej retoriki bi se tehtnica skoraj zagotovo nagnila na stran HDZ, kajti Hrvati za razliko od svojih alpskih sosedov o nekaterih zgodovinskih pojmih nočejo niti slišati več...

 

Kaj torej predstavlja začetek resnejšega varovanja meje s Hrvaško? V prvi fazi preventivni korak za primer tolikšnjega zmanjšanja sprejemanja migrantov v Nemčiji in Avstriji, ki bi pomenil, da v Sloveniji teoretično lahko obtiči na tisoče migrantov. Če bo strožji režim na južni schengenski meji dejansko funkcioniral, potem naša država v nobenem primeru ne bo sprejela več tujcev, kot jih bo potem naprej prevzela Avstrija, ta pa se bo seveda prilagajala nemški migracijski in azilni politiki.

 

Druga zadeva pa je domino efekt oziroma reakcije Hrvaške na slovenski ukrep. Kajti logično bi bilo, da bi tudi Hrvati uvedli strožji nadzor na meji s Srbijo, kajti sicer bi sami postali neke vrste slepa ulica, kar bi imelo katastrofalne posledice na gospodarskem, socialnem in družbenem področju, posledično pa bi na političnem prizorišču močno okrepilo desnico (v tem pogledu so strahovi visokih funkcionarjev nemške CDU, da jim doktorica kemije Angela Merkel uničuje stranko in njeno desno krilo potiska še bolj na desnico, bržkone zelo utemeljeni).

 

Ključno sporočilo slovenskega začetka nove mejne politike pa je precej širše od aktualne vladne koalicije v Ljubljani ali Zagrebu. Govori namreč o umazenem delu, ki ga mora za nekompetentno evropsko birokracijo v Bruslju opravljati periferija, kamor spadamo tudi mi. Ker EU ni sposobna zagotavljati skupne varnostne in obrambne politike, se je evropski projekt začel podirati. Najprej v Grčiji, ki je bila najšibkejši člen. Potem se je po hitrem postopku vdala še najmlajša članica Hrvaška, glede Slovenije pa ni dosti manjkalo, da bi se ji zgodilo isto. Morda nas je rešila sreča, kajti neke posebne pameti ali celo strategije nismo mogli najti niti s povečevalnim steklom.

 

Odločitev, da se preneha s toleriranjem masovnih ilegalnih prehodov t.i. zelene meje, je bila sprejeta dobesedno pet miut pred dvanajsto, ko je na poti proti Sloveniji še vsaj 30.000 novih migrantov. In za njimi še stotisoči novih. Nemško "gostoljubje" se bo končalo, zelo verjetno že kmalu, in takrat se bodo razmere dramatično poslabšale. Če za zdaj še veljajo besede, ki jih je ob vrhuncu t.i. drugega migrantskega vala izrekel zelo pomemben državni funkcionar, namreč da "smo v vojni, v kateri ne smemo izstreliti enega samega naboja", ni nikjer rečeno, da ne bo Slovenija dejansko že konec leta stražarnica "trdnjave Evrope", v katero se bo hotelo na vsak način preseliti še nekaj milijonov ljudi. To pa v skrajni konsekvenci pomeni izredne razmere, konec evropskega humanizma in razsvetljenstva, saj tolikšne množice nepovabljenih mirgrantov stara celina enostavno ni sposobna integrirati. Morda bi jih lahko Združene države Amerike, ampak t.i. Združena Evropa jih v tem trenutku pač ne zmore. Evropska zavest je premalo razdelana, da bi se lahko soočila z tako vseobsežnim izzivom, kajti migrantska kriza ni le humanitarna, temveč je v naslednji fazi tudi socialna, finančna, družbena, religiozna, moralna, svetovnonazorska in - na to smo moderni Evropejci zelo občutljivi - pravna. Kajti na koncu dneva gre za enakost pred zakonom, sicer ob spoštovanju različnosti, vendar kljub temu ob upoštevanju enakih pravic in dolžnosti vsakega.

 

Evropi manjka identifikacijsko-motivacijsko lepilo, s katerimi bi zakrpali široke razpoke med bruseljskim središčem in slabo razvito periferijo. S tem Američani nimajo težav, zato je tudi njihova integracijska politika tako uspešna. Na prvo mesto so že pred dvesto leti postavili vladavino prava, vrednostni sistem in enakost pred zakonom, ki jo zagotavlja učinkovito delujoč pravni red. Brez tega bi se Američanom družba prej ko slej sesula, prevladale bi sredobežne sile in prvinski strahovi pred tujci, ki želijo zlorabiti njihove pridobitve in se infiltrirati v njihovo družbo s slabmi nameni. Nekaj podobnega lahko pri nas poslušamo skoraj vsak dan.

 

Če bo ograja na južni meji delovala pomirjujoče in slovenske strahove pred "Turki" vsaj malo zmanjšala, potem je treba njeno postavitev pozdraviti kot del psihoterapije, vlogo in pomen za nacionalno samozavest pa povzdigniti na simbolno raven Kitajskega zidu...

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,139
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,630
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,258
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,809
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,727
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,565
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,464
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,538
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 841