Razkrivamo

Angela Merkel je imela prav: Evropi zaradi invazije migrantov grozijo vojaški spopadi

Ko je nemška kanclerka Angela Merkel pred desetimi dnevi v Darmstadtu dramatično opozorila, da bi lahko zaprtje meje z Avstrijo sprožilo verižno akcijo na Balkanu in privedlo celo do vojne, smo jo zgolj začudeno gledali. Toda takrat Slovenija uradno še ni nič vedela o ograji na meji s Hrvaško.

12.11.2015 14:12
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   slovenija   hrvaška   žičnate ovire   meja migranti   eu   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Žičnate ovire na meji s Hrvaško pomenijo ceno, ki jo je plačala Slovenija, da je ostala del "notranje Evrope", se pravi znotraj schengenskega območja. Z drugimi besedami, če v sredo ne bi začeli postavljati žice na meji s Hrvaško, bi jo v prihodnjih dneh začeli Avstrijci na meji s Slovenijo.

Kako se lahko razmere spremenijo v samo desetih dneh, dokazujejo razmere na južni schengenski meji, kjer je postavitev bodeče žice med Slovenijo in Hrvaško pripeljala do napetosti, ki vzbujajo strahove na obeh straneh meje. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić, ki ga sicer precejšen del hrvaške javnosti zaradi svojevrstnega načina komuniciranja z mediji ne mara, predvsem pa mu ne verjame, je namreč v sredo, ko je Slovenija začela s postavljanjem "tehničnih ovir" na meji, izjavil, da je del "ograje" postavljen na hrvaškem ozemlju in da ga bo morala Slovenija v najkrajšem času odstraniti, sicer bo to storila Hrvaška.

 

Če se ponovno vrnemo h govoru nemške kanclerke na srečanju CDU, ki je 3. novembra potekal v Darmstadtu, nas zanima predvsem tisti del, v katerem je govorila o nevarnosti nasilja, do katerega bi lahko pripeljala postavitev ograj. Še posebej med balkanskimi državami, jo je bilo razumeti. O čem je pravzaprav govorila in s kakšnimi podatki je razpolagala? Kajti predvidevamo, da kot predsednica vlade najmočnejše evropske države, ki jo marsikdo vidi kot glavnega krivca za migrantsko krizo na t.i. balkanski tranzitni poti, ni govorila na pamet. Da je, če poenostavimo, razpolagala s podatki varnostnih in obveščevalnih služb.

 

Po namigih, ki smo jih dobili iz teh krogov, so nemško kanclerko alarmirali predvsem podatki o posledicah t.i. domino efekta, ki bi ga sprožilo zaprtje ene izmed meja na poti migranov iz Turčije v Nemčijo. Ker je grški mejni režim po zmagi Sirize razpadel in ta dežela niti ni več del schengenskega sistema, sta edini "schengenski" državi na balkanski tranzitni poti ostali Madžarska in Slovenija (Bolgarija, Romunija in Hrvaška niso vključene v schengenski sistem). Po Orbanovi odločitvi o zaprtju in ograji na zeleni meji s Srbijo in Hrvaško pa je edina preostala država, ki je še ostala na poti do Avstrije oziroma Nemčije, ravno Slovenija.

 

Žičnate ovire - mimogrede: zdaj je končno jasno, zakaj se je vlada dosledno izogibala uporabi besede "ograja" in je ves čas vztrajala pri "tehničnih ovirah" - na meji s Hrvaško pomenijo ceno, ki jo je plačala Slovenija, da je ostala del "notranje Evrope", se pravi znotraj schengenskega območja. Z drugimi besedami, če v sredo ne bi začeli postavljati žice na meji s Hrvaško, bi jo v prihodnjih dneh začeli Avstrijci na meji s Slovenijo. V tem trenutku smo si torej rešili kožo. Poudarek je vsekakor na "v tem trenutku". Kajti novo varnostno tveganje šele prihaja.

 

Prav to novo varnostno tveganje pa je bistveno pri razlagi dramatičnega govora Angele Merkel in ga moramo podrobneje razložiti, da bi ga lahko pravilno razumeli. Napačno bi bilo namreč sklepati, da je Merklova govorila o klasičnem vojaškem spopadu - ali celo vojni, bognedaj - med državami v regiji jugovzhodne Evrope. Do eskalacije bo prišlo tisti trenutek, ko bo iz Grčije proti zahodnu (oziroma severu) krenilo na desettisoče novih migrantov (kar se že dogaja in Sloveniji se dejansko bliža t.i. tretji migrantski val). Najprej bodo neovirano prečkali mejo z Makedonijo, dan ali dva kasneje mejo s Srbijo in potem se bodo znašli pred Hrvaško. Predvidevamo, da bodo tudi to mejo prečkali brez večjih težav. V naslednjem dnevu ali dveh bodo stali pred južno schengensko mejo Evropske unije, kjer bodo nanje čakali slovenski policisti in vojska ter policisti še nekaterih drugih članic Unije, levo in desno od legalnih mednarodnih mejih prehodov pa bodeča žica. Od tu naprej pa se stvari lahko zelo zapletejo.

 

Scenarij, ki ga bodo razgrnili pred vami, so v preteklih tednih v najstrožji tajnosti obravnali v vladnih palačah vsaj treh članic Evropske unije, skoraj zagotovo tudi na Gregorčičevi. Na žalost slovenski mediji v glavnem še vedno niso dojeli vseh razsežnosti t.i. migrantske krize, ki ni le humanitarni problem, ampak postaja vse bolj tudi varnostni. Iz preprostega razloga; ker je masa ljudi, ki rinejo proti Nemčiji, enostavno neobvladljiva.

 

Ko se bo torej nekaj desettisoč migrantov znašlo pred slovensko mejo, kjer jih bo čakal striktni schenenski postopek, se bo pritisk na mejo strahovito povečal in nastal bo zamašek, kar bo po eni strani vznemirjalo javno mnenje, še bolj pa lokalno prebivalstvo, saj se bo ob slabem vremenu in mrazu povečala nevarnost sprva individualnih, kasneje pa množičnih incidentov. Množica bo namreč iskala zavetišče in pri tem bo konflikt z lokalnimi prebivalci le vprašanje časa. To pa bo pri hrvaških obmejnih organih seveda sprožilo eno samo reakcijo: čim prej te ljudi spustiti dalje, se pravi v Slovenijo. Če bo treba, bodo z buldožerji podrli ovire in spustili migrantski val naprej. Od tu bo zelo kratka pot do oboroženih spopadov. Ko se bo zgodilo to, bo prestopljen Rubikon.

 

Podobna situacija se seveda lahko zgodi tudi vzhodneje, se pravi na hrvaško-srbski meji. Gre le za vprašanje, kje bo prišlo do prvega nasilnega incidenta. Če upoštevamo, da želi v Evropo še pred slabim vremenom priti še vsaj 200.000 ljudi, v Turčiji pa jih čakata še dva milijona, potem preigravamo le še to, kje bo najprej počilo. Kdaj namreč ni več vprašanje.

 

Za Slovenijo, ki se je znašla v najbolj neugodnem položaju med vsemi republikami nekdanje skupne države, saj predstavlja konec slepe ulice, v katero se steka nepregledna množica migrantov, je edina rešitev sodelovanje z Zagrebom, Beogradom, Sarajevom, Podgorico, Prištino in predvsem Skopjem. Ne gre za nikakršno obujanje nekdanje Jugoslavije, ampak za čisto navaden obrambni pakt, po katerem bi na makedonsko-grško mejo poslali skupne vojaško-policijske enote. Prav čez to mejo je namreč doslej prišlo že več stotisoč migranov v Evropo in prav ta meja je tista, ki bi jo bilo treba zavarovati. Diplomatsko pobudo bi morala vsekakor prevzeti Slovenija, saj bo v nasprotnem nosila najhujše posledice zaprtja schengenske meje. Za razliko od Avstrije, ki lahko precej učinkovito zapre mejo, naša država ne more zavarovati meje s Hrvaške do te mere - razen s streljanjem seveda -, da bi migrantom onemogočila prehod na naše ozemlje. Poleg tega lahko Hrvaška vlake in avtobuse napoti tudi v Istro, kjer je do Trsta le nekaj deset kilometrov...

 

V nekaj dneh bi morali na posebno misijo v prestolnice nekdanje skupne države poslati človeka, ki bi lahko sogovornike prepričal, da so razmere takšne, da zahtevajo takojšnje ukrepanje. Grčija namreč ni več sposobna nadzora nad svojimi mejami, zato nanjo ne gre računati. Morda bi bila, če lahko malce špekuliramo, takšna misija priložnost na našega kolumnista in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ali pa, če razmišljamo v skladu z vladajočo politiko, celo za trenutno malce pozabljenega slovenskega kandidata za generalnega sekretarja OZN Danila Türka, da pokaže svoje diplomatske spretnosti.

 

Kdorkoli se bo lotil tega podviga, za katerim bi morala trdno stati celotna slovenska oblast in politika, mora imeti pred očmi en sam cilj: časa za preprečevanje grozeče humanitarne katastrofe je vsak dan manj...

 

P.S. Naj slovenska vlada na tisti del meje s Hrvaško, kjer naj bi žičnate ovire po trditvah hrvaškega notranjega ministra Ostojića stale na sosednjem ozemlju, čim prej napoti madžarske, slovaške, avstrijske, estonske in druge policiste. Verjemite nam, da bo to taktično daleč najboljša poteza...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
7
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.525
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.005
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.134
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758