Prav v teh dneh je namreč zgodba na vrhuncu aktualnosti. Gre pa za izjemno spretno domišljeni manever, s katerim bi sklad Apollo pod pretvezo skupnega nakupa Telekoma Srbije v resnici prevzel nadzor nad svojim poslovnim partnerjem v tem projektu, se pravi Telekomom Slovenije.

V ponedeljek se bo iztekel rok za oddajo zavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža v srbskem Telekomu, za katerega želi srbska vlada iztržiti vsaj 1,5 milijarde evrov. Zanesljivo bo eden izmed domnevno petih ponudnikov tudi projektna družba, t.i. SPV (special purpose vehicle), ki sta ga ustanovila Telekom Slovenije in ameriški investicijski sklad Apollo, ki je tudi (bodoči) lastnik NKBM. Celotno operacijo je Telekoma uprava, na čelu katere sedi Rudi Skobe, izpeljala zelo diskretno in mimo oči javnosti, čeprav je Telekom Slovenija še vedno državno podjetje in zato še toliko bolj zavezan načelu javnosti in transparentnosti.

Ključni akterji tega projekta, v katerem bi sklad Appolo prispeval kupnino, Republika Slovenija pa delnice Telekoma Slovenije, so stari znanci našega paradržavnega omrežja, še posebej Borut Jamnik kot predsednik nadzornega sveta Telekoma, v katerem vlada že tri leta nima glasovalnih pravic. Z drugimi besedami, Jamnika tam ne more nihče zamenjati, še najmanj pa finančni minister ali celo predsednik vlade. Kar potrjuje našo tezo, objavljeno na Portalu PLUS 10. oktobra: da je namreč Borut Jamnik morda močnejši oziroma vplivnejši od Mira Cerarja (članek je dostopen na tejle povezavi).

Manever, ki si ga je zamislila uprava Telekoma, naj bi delnice v lasti države kot stvarni vložek prenesli v novoustanovljeno firmo, v kateri bi bil drugi družbenik sklad Apollo. Država kot lastnica bi imela med 30 in 40% delež v novi firmi, medtem ko je imela oziroma formalno še vedno ima v Telekomu 75% lastniški delež. Računica vzbuja pozornost, kajti zakaj bi država dejansko brezplačno odsvojila svoj 75% delež v Telekomu za 30 ali 40% delež v novi firmi, kjer ji ta odstotek ne bo zagotavljal pomembnejšega vpliva?!

Še več, državne delnice Telekoma, vložene v to novo firmo z Apollom, bodo tudi njeno edino realno premoženje in osnova za kredite, ki jih bo ta nova firma najemala in z njimi plačala kupnino za Telekom Srbije. Vračali jih bodo z dividendami iz poslovanja obeh telekomov, kar pomeni, da finančni minister Dušan Mramor v proračun ne bo prejel nobenega denarja, ne kupnine za delnice in ne nobenih bodočih dividend iz poslovanja. Bodoče dividende Telekoma bodo šle za odplačevanje s strani sklada Apollo najetih kreditov za nakup Telekoma Srbije!

Novega nadzornega sveta Telekoma Slovenija po takšnem scenariju ne bo več postavljala vlada, temveč Apollo, ki bo imel v novi firmi večinski delež (med 60 in 70%). To pa pomeni, da bo država kot manjšinski lastnik izstopila le pod pogoji, ki jih bo določil večinski lastnik, torej sklad Apollo. S tem je po naši oceni zagotovljeno tudi Jamnikovo preživetje v Telekomu in nadzor lobijev nad Telekomovim denarjem.

Tak manever pomeni tudi izogibanje zakonu o prevzemih, saj mali delničarji Telekoma (posedujejo 25% delnic) ne bodo mogli prodati svojih delnic, ker bodo iz te transakcije popolnoma izločeni in obsojeni na večno lastništvo delnic Telekoma, brez možnosti vplivanja na dividendno politiko ali prodajo delnic po dobri ceni v primeru prevzemne ponudbe za vse delnice Telekoma.

Operacija, katere uradni namen oziroma alibi je prevzem večinskega deleža v srbskem Telekomu, razkriva tudi zakusije nedavnih in v javnosti zelo negativno sprejetih kadrovskih rušad na Slovenskem državnem holdingu (SDH). Zdaj je lahko lažje pojasniti, zakaj je bila za članico uprave imenovana Anja Strojin Štampar, dosedanja članica uprave Kapitalske družbe (KAD) in dolgoletna Jamnikova protežiranka. Odgovor smo dobili iz SDH že v nekaj dneh: novi člani uprave so si namreč "bratsko" porazdelili pristojnosti in Strojin Štamparjeva "skrbi" za Telekom oziroma za Jamnikove interese v Telekomu. Enako je počela že v upravi KAD, ki bi lahko edina preprečila nadaljevanje plenjenja državnega premoženja in zamenjala upravo Modre zavarovalnice (na čelu katere sedi nihče drug kot Borut Jamnik). Kar pa se seveda še dolgo ne bo zgodilo.

Svetovalec sklada Apollo je londonska finančna družba ING Bank, ki jim je svetovala tudi v primeru prevzema NKBM. Tam deluje Gregor Kastelic, osebni prijatelj Mateja Runjaka, nedavno odstavljenega direktorja SDH. Skupaj z njim je bil kot predstavnik države v SDH še iz kvote propadle Državljanske liste postavljen za podpredsednika nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. Kot zanimivost naj povemo, da obstaja velika verjetnost, da je volilno kampanjo Liste Gregorja Viranta (ki se je kasneje preimenovala v Državljansko listo) prek svetovalnih pogodb oziroma posredno iz državnega denarja financirala tudi agencija Pristop.

Zanimivo je seveda še eno vprašanje: zakaj ob načrtovanih spornih manevrih na Telekomu Slovenija ne ukrepa nobena nadzorna inštitucija države? Na kaj čaka Računsko sodišče, o čem razmišlja vlada? Se premier Miro Cerar in finančni minister dejansko ukvarjata samo še z reševanjem migrantske krize in ne opazita, kaj se jima dogaja za hrbtom? Ali bodo ponovno ukrepali bistveno prepozno, ko se bodo posledice teh zlorab kazale v izgubljenih milijonih, tako kot v primeru NLB ali TEŠ?

OPOZORILO!

Prihodnji teden nadaljujemo zgodbo o Borutu Jamniku kot enem najpomembnejših igralcev slovenskega paradržavnega gospodarskega omrežja. Pričakujemo, da bomo zaradi tega deležni precejšnji pritiskov lobistov. Opozarjamo jih, da bomo vsa imena, ki bodo na kakršen koli način poskušala vplivati na našega odgovornega urednika, javno objavili!