Komentar

Vnovič pred vojno: kako je socrealizem hotel nadomestiti religijo

Propagandistični kič socrealizma je bil realiziran s pasatistično slikarsko tehnologijo ter enostavnim trikom, ki nas je hotel prepričati, da je to enkraten poizkus v zgodovini umetnosti, ki naj nas privede do komunistične ikonografije.

15.11.2015 23:18
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dragan živadinov   socrealizem   sovjetska zveza   ikonografija

Foto: arhiv Portala PLUS

"Socialistični realizem" je v tridesetih XX. stoletja v Sovjetski zvezi poskušal nadomestiti religijo. V resničnosti je hotel ustvariti vzporedno verovanje v novo mitologijo proletarskega svetništva. 

Visoki predstavnik ruske oblasti je 4. novembra 2015 v "Manežni galeriji" v Moskvi, ob odprtju razstave sovjetskega slikarstva z naslovom "Romantični realizem 1925-1945", v svojem nagovoru avditoriju sprevrnil z visokocinično piarovsko natančnostjo socrealizem v romantični realizem. Sprožil mi je asociacijo na nelagodje, ki smo ga pred desetletji mlajši premišljevalci umetnosti doživljali v konfliktu med optimalno projekcijo avantgarde in utopijo boljševiške ideologije in idolatrije. S historično skovanko socrealizem nismo bili zadovoljni, saj smo menili, da je bolj natančna socidelaizem. Problem je bil neposredno povezan s konfliktom med figurativnim in abstrakcionizmom. Seveda smo mladostniki stali na pozicijah abstrakcije.

 

Vse to se je zgodilo pred tednom v Manežni galeriji ob dnevu "narodne enotnosti".

 

"Socialistični realizem" je v tridesetih XX. stoletja poskušal nadomestiti v Sovjetski zvezi religijo. V resničnosti je hotel ustvariti vzporedno verovanje v novo mitologijo proletarskega svetništva. Stilno-formativni "socrealizem" z realizmom kot brutizmom dnevnega in socialnega studa ni imel nič opraviti. Tako kot ni imel nič skupnega z umetniki, kot so Isaak  Izrailevič Brodski, Kuzma Petrov Vodkin in Aleksander Aleksandrovič Dejneka.

 

Predvsem naj bi oblastnikova turbo besedna zveza "romantični realizem" vrnila dostojanstvo socrealistični umetnosti in istočasno "razbila obstoječe klišeje, ki nam hočejo dopovedati, da v socrealistični umetnosti ni umetniške kvalitete".

 

Seveda je. Ta del operacije je dosežen in prav je tako!

 

Toda ena od osrednjih nalog umetnosti je, da vedno znova v vsakem času izumi razvojno strategijo morfemov, skozi njih pa sproža estezije, estetske procese, ki se seštejejo v estetiki.

 

Večinski propagandistični kič socrealizma je bil realiziran s pasatistično slikarsko tehnologijo ter enostavnim trikom, ki nas je hotel prepričati, da je to "enkraten poizkus v zgodovini umetnosti, ki naj nas dobesedno z nadomestitvijo motivov religijoznih ikon, tako egipčanskih kot krščanskih, privede do komunistične ikonografije" ter naj ta v množici proizvede efekt nereligioznega verovanja v sekularno skupnost.

 

Seveda ta ideja spodrsne v ideolškem "zasuku kamere" proti sebi. Tak kader imenujemo posnetek "vojnega zločina". Nič na tem svetu ne more opravičiti brutalnosti takega posnetka. Motiv vse razgali do prozornega bloka gobaste kostnine!

 

Umetnost pa je onstran dobrega in zla! Tudi Brodski, Vodkin, Dejneka so onstran resničnosti.

 

Tako smo prišli točno do točke, kjer se začne "nelinerana stilno formativna vojna".

 

To je bila ta podvojena naloga ruskega novoveškega oblastnika, antikomunista: kako izrabiti stilnoformativno situacijo, ter jo zlorabiti za piarovske namene trenutne oblasti. Kako se nam kaže oblastnikov premislek: "socrealizem smo preimenovali" očitno s kustosom - za potrebe razstave pozor! v "romantični realizem". Kot bi nam hotel pribiti: "v umetninah je še vedno delujoč, tudi moj ideal, tudi jaz v slikah vidim lepo, toda slike imajo žal neugoden označevalec"!

 

Seveda! Preimenujmo ga! Bomo lažje gledali nelagodje. Mesto Dimitrovgrad preimenujmo v mesto - Dimitrovgrad: samo, da je prvi Dimitovgrad poimenovan po Georgiju Dimitrovu, tistemu komunistu, ki je bil po krivem obsojen pred drugo svetovno vojno, ker naj bi požgal berlinski Reichstag, drugi pa je krščanski svetnik, sveti Dimitrij, varuh svetih knjig.

 

Prekrstitev je opravljena ravno na "dan narodne enotnosti".

 

Kako zmagovalec zmaga? Tako da vse premagane pobije?

 

Moja identifikcija je bila vedno na strani anarhistične pobude, proti manjševiškem in boljševiškem enoumju, proti sakralizaciji razsvetljenskega, pa tudi družinska naracija je vsebovala prav posebne vrste humor očetovega dvoma: "Borijo se, borijo, u keks se pretvorijo, heroj naš Josip Kraš!", ko sem kot otrok sedel ob morju v naročju direktorice tovarne sladkarij Kraš.

 

Moja mladostniška umetniška evforija se je vedno zavzemala za kompleksnost metafizičnega, anarho-kozmističnega in brez zadržkov sprejela akademsko naučeno držo: supremacija in konstrukcija XX. stoletja proti tisočletni kompoziciji, tudi socrealizma. Tako so nas učili na začetku osemdesetih let v Sloveniji in Jugoslaviji. Drugače kot v Moskvi.

 

Boljševiki so se v celoti izživeli v svoji protonaivni ideji o umetnosti in svetu, v kompozicijah herojskih drž in njihovih malikovanj v amaterskih umetniških združenjih. Boljševiški kadri so se intenzivno izživeli in izživljali nad umetniki t.i. avantgardisti! Tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. V čigavem imenu? Tudi v imenu "romantičnih realistov"!

 

Pred letom in pol, meseca maja leta 2014, sem bil na povabilo Olesje Turkine, umetnostne zgodovinarke iz Sankt Peterburga, povabljen v točno iste prostore Manežne galerije v Moskvi, da manifestativno nastopim na otvoritveni tiskovni konferenci za razstavo "Zlati vek ruske avantgarde" ter ob odprtju video instalicije Petra Greenawaya. Tako se je tudi zgodilo.

 

Povabljen sem bil kot razvojni nadaljevalec metodologij historične avantgarde. Na tiskovno konferenco, ki je vsebovala dva dela, sem pripotoval iz centra za usposabljanje kozmonavtov Jurija Gagarina, ki se nahaja v neposredni bližini Moskve. V prvem delu konference je nastopil hiperinteligent, postmodernist, londonski videast, vizualni umetnik Greenaway, v drugem delu pa pet kustosov, ki so zgradili to več kot mesec dni trajajočo manifestacijo ter moj prispevek.

 

V dvorani je sedela množica zainteresirane javnosti. Več kot stotina jih je bila ter desetina kamer. To je vsekakor predolog uvod k tistemu, kar se je zgodilo: že prvo vprašanje medijev je proizvedlo v meni nelagodje najvišje magnitude. Uradniško urejen moški poznih srednji let, ki ni imel nobenega predznaka, da bo načrtno kvaril dramaturgijo dogodka, je postavil pred Greenawaya najprej hipotezo, takoj zatem pa vprašanje. S postavljenim vprašanjem se je zgodila re-vizja nemoči, ter nasilja resničnosti nad umetnostjo.

 

Po spominu rekonstruirano vprašanje uradniško urejenega moškega poznih srednjih let:

 

"Gospod Greenaway, ne glede na vaš nadvse medel uvodni nastop, iz katerega ni razvidna umetnina, ki ste jo postavili v Manežni galeriji in katere otvoritev bo jutri, je več kot jasno, da bomo v črnem volumnu videli glorifikacijo najmanj štirinajstih sovjetskih t.i. avantgardnih umetnikov in umetnic iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ne vem, če se zavedate, da je to slavljenje in povzdigovanje 'vojnih zločincev', zaradi katerih je bilo posredno pobitih miljone naših državljanov. Moje vprašanje za vas se glasi: Ali se tega zavedate?"

 

Takoj zatem se je sprožil velik aplavz v dvorani zastavljenemu vprašanju. Stanje, ki sem ga sam doživel, pa je bilo skoraj metanoetično, množica občutkov naenkrat, najbolj med vsemi občutki pa je prevladoval sram. Ugrezal sem od sramu, ne da bi vedel, zakaj, zaradi koga, mogoče zaradi tistih, ki so tej hipotezi ploskali, ali zaradi nečesa, kar ne bom mogel nikoli dojeti. Ali pač! Sram me je bilo kot nikoli prej v življenju. Greenaway, ki je imel v resnici nenavadno medel začetni nastop, se je v hipu restavriral in se v celoti več kot natančno formuliral. Po spominu:

 

"Tako kot niso vrhovi boljševistične oblasti nikoli razumeli projekcije avantgardističnih naporov tako, da je večina avantgaristov in avantgardistk doživela od boljševiškega aparata totalen pogrom, tako tudi vi tukaj danes iz popolnoma drugih pozicij nič ne razumete, kar je še bolj boleče."

 

Prepustil je besedo svoji asistentki, obmolknil in predčasno zapustil dvorano. Po pavzi je zapustila dvorano tudi več kot polovica prisotnih. Naj povem, ne da bi opisoval svoj nastop, da sem med besednim dvobojem bednika zalil s surovim sramom tako, da je izpuhtel iz dvorane kot karbidova kafra. Ko se je razplinil iz dvorane ven, sem doživel v avditoriju aplavz najvišje stopnje. Tako, da po svojem nastopu nisem več vedel, kdo so bili tisti, ki so bedniku pol ure pred tem frenetično ploskali.

 

Peter Greenaway je v tem letu in pol posnel film z nalovom "Eisenstein v Mehiki". Film lahko ta teden vidite v ljubljanskih kinematofrafih.

 

Sergej Eisenstein je bil homoseksualec.

Peter Greenaway je homoseksualec.

Za umetnost in svobodo gre!

Ni in nikoli ne bo dneva "narodne enotnosti!"

 

 

 

Dragan Živadinov je umetnik, gledališki režiser, soustanovitelj Neue Slowenische Kunst in idejni oče Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Obljubil je, da bo odslej redno pisal kolumne za Portal PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
15
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
14
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.981
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.073
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.978
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.018
05/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.480
06/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.794
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.469
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.075
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 868
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 918