Komentar

Vnovič pred vojno: kako je socrealizem hotel nadomestiti religijo

Propagandistični kič socrealizma je bil realiziran s pasatistično slikarsko tehnologijo ter enostavnim trikom, ki nas je hotel prepričati, da je to enkraten poizkus v zgodovini umetnosti, ki naj nas privede do komunistične ikonografije.

15.11.2015 23:18
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dragan živadinov   socrealizem   sovjetska zveza   ikonografija

Foto: arhiv Portala PLUS

"Socialistični realizem" je v tridesetih XX. stoletja v Sovjetski zvezi poskušal nadomestiti religijo. V resničnosti je hotel ustvariti vzporedno verovanje v novo mitologijo proletarskega svetništva. 

Visoki predstavnik ruske oblasti je 4. novembra 2015 v "Manežni galeriji" v Moskvi, ob odprtju razstave sovjetskega slikarstva z naslovom "Romantični realizem 1925-1945", v svojem nagovoru avditoriju sprevrnil z visokocinično piarovsko natančnostjo socrealizem v romantični realizem. Sprožil mi je asociacijo na nelagodje, ki smo ga pred desetletji mlajši premišljevalci umetnosti doživljali v konfliktu med optimalno projekcijo avantgarde in utopijo boljševiške ideologije in idolatrije. S historično skovanko socrealizem nismo bili zadovoljni, saj smo menili, da je bolj natančna socidelaizem. Problem je bil neposredno povezan s konfliktom med figurativnim in abstrakcionizmom. Seveda smo mladostniki stali na pozicijah abstrakcije.

 

Vse to se je zgodilo pred tednom v Manežni galeriji ob dnevu "narodne enotnosti".

 

"Socialistični realizem" je v tridesetih XX. stoletja poskušal nadomestiti v Sovjetski zvezi religijo. V resničnosti je hotel ustvariti vzporedno verovanje v novo mitologijo proletarskega svetništva. Stilno-formativni "socrealizem" z realizmom kot brutizmom dnevnega in socialnega studa ni imel nič opraviti. Tako kot ni imel nič skupnega z umetniki, kot so Isaak  Izrailevič Brodski, Kuzma Petrov Vodkin in Aleksander Aleksandrovič Dejneka.

 

Predvsem naj bi oblastnikova turbo besedna zveza "romantični realizem" vrnila dostojanstvo socrealistični umetnosti in istočasno "razbila obstoječe klišeje, ki nam hočejo dopovedati, da v socrealistični umetnosti ni umetniške kvalitete".

 

Seveda je. Ta del operacije je dosežen in prav je tako!

 

Toda ena od osrednjih nalog umetnosti je, da vedno znova v vsakem času izumi razvojno strategijo morfemov, skozi njih pa sproža estezije, estetske procese, ki se seštejejo v estetiki.

 

Večinski propagandistični kič socrealizma je bil realiziran s pasatistično slikarsko tehnologijo ter enostavnim trikom, ki nas je hotel prepričati, da je to "enkraten poizkus v zgodovini umetnosti, ki naj nas dobesedno z nadomestitvijo motivov religijoznih ikon, tako egipčanskih kot krščanskih, privede do komunistične ikonografije" ter naj ta v množici proizvede efekt nereligioznega verovanja v sekularno skupnost.

 

Seveda ta ideja spodrsne v ideolškem "zasuku kamere" proti sebi. Tak kader imenujemo posnetek "vojnega zločina". Nič na tem svetu ne more opravičiti brutalnosti takega posnetka. Motiv vse razgali do prozornega bloka gobaste kostnine!

 

Umetnost pa je onstran dobrega in zla! Tudi Brodski, Vodkin, Dejneka so onstran resničnosti.

 

Tako smo prišli točno do točke, kjer se začne "nelinerana stilno formativna vojna".

 

To je bila ta podvojena naloga ruskega novoveškega oblastnika, antikomunista: kako izrabiti stilnoformativno situacijo, ter jo zlorabiti za piarovske namene trenutne oblasti. Kako se nam kaže oblastnikov premislek: "socrealizem smo preimenovali" očitno s kustosom - za potrebe razstave pozor! v "romantični realizem". Kot bi nam hotel pribiti: "v umetninah je še vedno delujoč, tudi moj ideal, tudi jaz v slikah vidim lepo, toda slike imajo žal neugoden označevalec"!

 

Seveda! Preimenujmo ga! Bomo lažje gledali nelagodje. Mesto Dimitrovgrad preimenujmo v mesto - Dimitrovgrad: samo, da je prvi Dimitovgrad poimenovan po Georgiju Dimitrovu, tistemu komunistu, ki je bil po krivem obsojen pred drugo svetovno vojno, ker naj bi požgal berlinski Reichstag, drugi pa je krščanski svetnik, sveti Dimitrij, varuh svetih knjig.

 

Prekrstitev je opravljena ravno na "dan narodne enotnosti".

 

Kako zmagovalec zmaga? Tako da vse premagane pobije?

 

Moja identifikcija je bila vedno na strani anarhistične pobude, proti manjševiškem in boljševiškem enoumju, proti sakralizaciji razsvetljenskega, pa tudi družinska naracija je vsebovala prav posebne vrste humor očetovega dvoma: "Borijo se, borijo, u keks se pretvorijo, heroj naš Josip Kraš!", ko sem kot otrok sedel ob morju v naročju direktorice tovarne sladkarij Kraš.

 

Moja mladostniška umetniška evforija se je vedno zavzemala za kompleksnost metafizičnega, anarho-kozmističnega in brez zadržkov sprejela akademsko naučeno držo: supremacija in konstrukcija XX. stoletja proti tisočletni kompoziciji, tudi socrealizma. Tako so nas učili na začetku osemdesetih let v Sloveniji in Jugoslaviji. Drugače kot v Moskvi.

 

Boljševiki so se v celoti izživeli v svoji protonaivni ideji o umetnosti in svetu, v kompozicijah herojskih drž in njihovih malikovanj v amaterskih umetniških združenjih. Boljševiški kadri so se intenzivno izživeli in izživljali nad umetniki t.i. avantgardisti! Tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. V čigavem imenu? Tudi v imenu "romantičnih realistov"!

 

Pred letom in pol, meseca maja leta 2014, sem bil na povabilo Olesje Turkine, umetnostne zgodovinarke iz Sankt Peterburga, povabljen v točno iste prostore Manežne galerije v Moskvi, da manifestativno nastopim na otvoritveni tiskovni konferenci za razstavo "Zlati vek ruske avantgarde" ter ob odprtju video instalicije Petra Greenawaya. Tako se je tudi zgodilo.

 

Povabljen sem bil kot razvojni nadaljevalec metodologij historične avantgarde. Na tiskovno konferenco, ki je vsebovala dva dela, sem pripotoval iz centra za usposabljanje kozmonavtov Jurija Gagarina, ki se nahaja v neposredni bližini Moskve. V prvem delu konference je nastopil hiperinteligent, postmodernist, londonski videast, vizualni umetnik Greenaway, v drugem delu pa pet kustosov, ki so zgradili to več kot mesec dni trajajočo manifestacijo ter moj prispevek.

 

V dvorani je sedela množica zainteresirane javnosti. Več kot stotina jih je bila ter desetina kamer. To je vsekakor predolog uvod k tistemu, kar se je zgodilo: že prvo vprašanje medijev je proizvedlo v meni nelagodje najvišje magnitude. Uradniško urejen moški poznih srednji let, ki ni imel nobenega predznaka, da bo načrtno kvaril dramaturgijo dogodka, je postavil pred Greenawaya najprej hipotezo, takoj zatem pa vprašanje. S postavljenim vprašanjem se je zgodila re-vizja nemoči, ter nasilja resničnosti nad umetnostjo.

 

Po spominu rekonstruirano vprašanje uradniško urejenega moškega poznih srednjih let:

 

"Gospod Greenaway, ne glede na vaš nadvse medel uvodni nastop, iz katerega ni razvidna umetnina, ki ste jo postavili v Manežni galeriji in katere otvoritev bo jutri, je več kot jasno, da bomo v črnem volumnu videli glorifikacijo najmanj štirinajstih sovjetskih t.i. avantgardnih umetnikov in umetnic iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ne vem, če se zavedate, da je to slavljenje in povzdigovanje 'vojnih zločincev', zaradi katerih je bilo posredno pobitih miljone naših državljanov. Moje vprašanje za vas se glasi: Ali se tega zavedate?"

 

Takoj zatem se je sprožil velik aplavz v dvorani zastavljenemu vprašanju. Stanje, ki sem ga sam doživel, pa je bilo skoraj metanoetično, množica občutkov naenkrat, najbolj med vsemi občutki pa je prevladoval sram. Ugrezal sem od sramu, ne da bi vedel, zakaj, zaradi koga, mogoče zaradi tistih, ki so tej hipotezi ploskali, ali zaradi nečesa, kar ne bom mogel nikoli dojeti. Ali pač! Sram me je bilo kot nikoli prej v življenju. Greenaway, ki je imel v resnici nenavadno medel začetni nastop, se je v hipu restavriral in se v celoti več kot natančno formuliral. Po spominu:

 

"Tako kot niso vrhovi boljševistične oblasti nikoli razumeli projekcije avantgardističnih naporov tako, da je večina avantgaristov in avantgardistk doživela od boljševiškega aparata totalen pogrom, tako tudi vi tukaj danes iz popolnoma drugih pozicij nič ne razumete, kar je še bolj boleče."

 

Prepustil je besedo svoji asistentki, obmolknil in predčasno zapustil dvorano. Po pavzi je zapustila dvorano tudi več kot polovica prisotnih. Naj povem, ne da bi opisoval svoj nastop, da sem med besednim dvobojem bednika zalil s surovim sramom tako, da je izpuhtel iz dvorane kot karbidova kafra. Ko se je razplinil iz dvorane ven, sem doživel v avditoriju aplavz najvišje stopnje. Tako, da po svojem nastopu nisem več vedel, kdo so bili tisti, ki so bedniku pol ure pred tem frenetično ploskali.

 

Peter Greenaway je v tem letu in pol posnel film z nalovom "Eisenstein v Mehiki". Film lahko ta teden vidite v ljubljanskih kinematofrafih.

 

Sergej Eisenstein je bil homoseksualec.

Peter Greenaway je homoseksualec.

Za umetnost in svobodo gre!

Ni in nikoli ne bo dneva "narodne enotnosti!"

 

 

 

Dragan Živadinov je umetnik, gledališki režiser, soustanovitelj Neue Slowenische Kunst in idejni oče Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Obljubil je, da bo odslej redno pisal kolumne za Portal PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.501
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.322
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.343
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.722
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.969
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.920
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.397
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.456
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.174
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.066