Ne sprašuj se kaj lahko država stori zate, pač pa kaj lahko sam storiš za državo. Tako nekako lahko začnemo komentirati včerajšnjo novico dneva: da je namreč premier Miro Cerar v zdravstvu končno potegnil prvo pravo potezo. Naslednja prava se zdi sama po sebi logična, vprašanje pa je, če jo bo zmogel.
Andrej Baričič, podjetnik s sumljivimi posli v treh državah, filantrop z napačnimi prijatelji, ljubitelj športov na prostem, gojitelj mediteranske zelenjave, blejski sosed (in še bi lahko naštevali) ne bo generalni direktor UKC Ljubljana. Odločitev, na katero smo čakali celo poletje in še del jeseni
Univerzitetni klinični center Ljubljana si, kot smo že večkrat zapisali, zasluži generalnega direktorja brez sence dvoma. Sposobnega poslovneža. Človeka, ki ni prijatelj Zemljaričevega (ali Miklavičičevega) klana. Takega, ki ni član nobenega klana. Takega, ki bo končno in dokončno vrgel težko čistilno bombo v socialno omrežje, ki se je zgradilo v zadnjih desetletjih po principu negativne selekcije, in omogočilo, da je ustanova postala ena največjih pralnic davkoplačevalskega denarja v državi. Takega, ki bo ustanovo resetiral in odprl novo poglavje. Takega, ki bo omogočil, da bo UKC Ljubljana končno (in verjetno sploh prvič) to, kar piše nad vhodnimi vrati. Univerzitetni klinični center. Kjer bodo v resnici na prvem mestu bolniki, stroka in znanost. Kamor bodo ljudje radi prišli v službo. Kjer bolnike ne bo strah za svoje zdravje. Kjer svojce ne bo strah za preživetje svojih najbližjih. Kjer bo v stroki prva prioriteta raziskovalna dejavnost in mednarodna prepoznavnost. Kjer bodo pridni nagrajeni, lenuhi in spletkarji odpuščeni. Kamor bodo medicinske sestre in podporno osebje radi prišli v službo, ki jim bo dala ob poštenem delu več kot le spodobno plačo za preživetje svojih otrok.
Kar pa bo najbrž težka naloga. Sploh zdaj, ko vsak naslednji kandidat ve, da mu bomo gledali pod prste na vsakem koraku. Z enim samim namenom. Da bi UKC Ljubljana v resnici na koncu dobil uglednega direktorja. Bojimo se, da bo za kaj takega potrebno radikalno spremeniti statut, močno dvigniti plačo in prirediti predvsem mednarodni razpis. Kajti po naši oceni, če UKC Ljubljana misli resno (in s svojo glavo, ne zeljankami tipa Zemljarič in podobnega plevela), bo treba po junaka na drugo stran Alp. Še dobro, da karavnški predor obratuje.
Vmes pa, "au revoir", Andrej. So long. In veliko uspehov pri gojenju paradižnikov prihodnje leto. Ter obilo sonca in užitkov pri turni smuki. Varna plačica državnega uradnika pa bo namenjena komu bolj primernemu.
Morda bo Miro Cerar potegnil še drugo pravo potezo v zdravstvu in končno zamenjal tudi ministrico Milojko, ki ji očitno več ne zaupa. Ta pa se lahko pridruži Baričiču pri kmetovanju. Upamo si staviti, da zna pleti vrt bolje kot ministrovati...