Razkrivamo

Parlamentarni buldožer Simone Kustec Lipicer ali kako so lustrirali Klemna Jakliča

Tajno nočno glasovanje državnega zbora o treh kandidatih za evropskega sodnika, na katerem je vladna večina lustrirala Klemna Jakliča ni zgolj sramota brez primere za Cerarjevo stranko, ampak bo prerasla tudi v mednarodni škandal, ki bo epilog dobil v naslednjih tednih.

19.11.2015 12:17
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   smc   evropsko sodišče za človekove pravice   strasbourg   državni zbor   nina betetto   marko bošnjak   klemen jaklič   nina peršak   borut pahor   simona kustec lipicer

Foto: www.mediaspeed.net

Tri slovenske kandidate, ki jih je sinoči izbral državni zbor, lahko Parlamentarna skupščina Sveta Evrope tudi zavrne, če ugotovi, da niso primerni oziroma da je bil postopek njihove izvolitve problematičen, sporen ali na kakršen koli način kontaminiran. To pa pomeni, da se lahko celoten postopek zelo zavleče ali v skrajnem primeru celo ponovi. Bo v tem primeru kdo odgovarjal za škandalozni fiasko? Bo kdo odstopil zaradi tega?!

Kljub drugačnim pričakovanjem so poslanci včeraj zvečer pohiteli in še pred polnočjo tajno izglasovali trojico slovenskih kandidatov za prihodnjega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. In če sodimo po glasovih, ki so jih dobili, in če se spomnimo tudi predhodnih napovedi, potem posebnih presenečenj ni bilo: vladna koalicija je skoraj soglasno podprla Marka Bošnjaka (dobil je 58 glasov), Nino Betetto (glas manj) in Nino Peršak (55 glasov), medtem ko je Klemen Jaklič zaradi svoje "politične neprimernosti" dobil le 37 glasov.

 

Smo mar leta 1947? Ne. Kaj pa morda 1955? Ne, niti to ne. Nekaj drugega se dogaja. Politična kontaminacija strankam ne omogoča, da bi bile sposobne pogledati onkraj svojih ozkih mentalnih okvirov, zaradi česar so pri odločanju postale docela predvidljive. Tudi pri glasovanju o treh kandidatih za prihodnjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije ni bilo nič drugače. Zakaj bi pa moralo biti?

 

Toda sredino nočno tajno glasovanje o nasledniku sedanjega slovenskega sodnika Boštjana M. Zupančiča vseeno ne bo ostalo neopaženo. K temu se bomo še vrnili. Najprej pa nekaj besed o kandidacijskem postopku: sodniku Zupančiču mandat v Strasbourgu seveda še ni potekel, saj ostaja na položaju do izvolitve novega sodnika iz Slovenije, česar slovenski mediji očitno niso sposobni ugotoviti. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedovati. Najverjetneje spomladi prihodnje leto, ko bo Parlamentarna skupščina Sveta Evrope glasovala o najprimernejšem kandidatu izmed treh, ki jih je sinoči izbral slovenski državni zbor. Toda prav tu bo skoraj zagotovo prišlo do zapletov, kajti postopek ocenjevanja treh kandidatov iz Slovenije, ki se bo pričel v prihodnjih tednih, je strog, celovit in bo brez dvoma moral preveriti tudi razmere, v katerih je slovenski parlament v Strasbourg poslal tri imena. Z drugimi besedami, do neba vpijoča politična kuhinja – in zanjo je, da se razumemo, daleč najbolj odgovorna vladajoča stranka SMC – ne bo ostala prikrita mednarodnim uradnikom, ki v imenu Sveta Evrope preverjajo postopek, skozi katerega gredo posamezni kandidati v državah članicah.

 

O tem, kako na psu je slovenski ugled v evropskih institucijah, verjetno nima smisla govoriti, čeprav t.i. mainstream mediji o tem le redko poročajo, saj so bolj kot četrta veja oblasti in psi čuvaji demokracije postali vladni lakaji, prilizovalci, njihovi uredniki pa notorični oportunisti. Toda vse to je dobro znano. Manj znano pa je to, da lahko tri slovenske kandidate, ki jih je sinoči izbral državni zbor, Parlamentarna skupščina Sveta Evrope tudi zavrne, če ugotovi, da niso primerni oziroma da je bil postopek njihove izvolitve problematičen, sporen ali na kakršen koli način kontaminiran.

 

Formalno poteka proces v treh stopnjah: najprej se sestane t.i. predhodni komite v Strasbourgu, temu sledi zaslišanje kandidatov na odboru v Parizu in šele potem, v tretji fazi odločanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, do česar naj bi prišlo predvidoma aprila 2016. Ključna je druga faza, torej odbor, ki med drugim tudi zasliši kandidate in podrobno preveri širše razmere v državi članici, s posebnim poudarkom na morebitnih političnih manipulacijah, pritiskih ali drugih oblikah vplivanja na proces kandidiranja in volitev predlaganih kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.

 

Brez dvoma bo v tej fazi bolj kot šibke strokovne reference Nine Betetto, predvsem pa pomanjkanje njenega ugleda in avtoritete kot podpredsednice vrhovnega sodišča, ki že dolgo ne uživa več zaupanja državljanov (dejansko je med tremi izvoljenimi kandidati daleč najšibkejši člen), pomemben politični kontekst celotne zgodbe. Zanjo pa seveda že od daleč vidimo, da je bila pripravljena tako, da je po ideološko-politični liniji favorizirala vrhovno sodnico, ki je nenazadnje tudi generacijsko pripadnica prejšnje elite. Da bo Nina Betetto na koncu "prva" na seznamu, ni dvomil nihče, ki ima vsaj malo vpogleda v zakulisno dogajanje.

 

Igra je bila torej jasna že od začetka, skozi kandidacijski postopek pa je bila usmerjena proti tistemu edinemu kandidatu, ki je močno pozitivno izstopal, saj je imel eno usodno napako: ni bil "naš". Z drugimi besedami, politična lustracija pravnega strokovnjaka je prevladala nad vsemi drugimi argumenti. Prvi, ki je na takšno sprevrženo igro pristal, je bil predsednik republike Borut Pahor, na katerega je očitno vplivala nekdanja prijateljica in sodelavka Simona Dimic, ki je danes poslovna sekretarka odvetniške pisarne Čeferin – ja, prav tiste pisarne, katere odvetnik in član upravnega odbora je kandidat Marko Bošnjak.

 

Tretje ime v tej sramotni zgodbi, pod kateri se je formalno podpisala vladna koalicija v državnem zboru, je Nina Peršak, ki na univerzi v Gentu predava sociologijo prava, na njeno veliko nesrečo pa so jo v spletko potegnili samo zato, da bi lahko elegantno iz tekme izločili Miodraga Đorđevića, prav tako vrhovnega sodnika in nekdanjega zakonskega partnerja Nine Betetto. Peršakova je bila torej četrta kandidatka – na seznam, poslan predsedniško palačo, so jo vključili na vladi – in obenem kot ženska tudi idealna zamenjava za Betettovo, vendar res le za naivne. Nihče ni verjel, da bi parlamentarni buldožer na Šubičevi pod taktirsko palico podpredsednice SMC in vodje parlamentarne večine Simone Kustec Lipicer glasoval kako drugače.

 

Vendar takšna zloraba prava ne bi bila mogoča, če bi svojo vlogo pošteno in korektno odigral predsednik republike Borut Pahor, ki mu ZPKSMS (Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč) nalaga, da po pridobitvi mnenj sodnega sveta in vlade posreduje državnemu zbiru predloge potrebnega števila kandidatov. Lahko jih predlaga tudi več, kot je potrebno, vendar mora takšno odločitev obrazložiti.

 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope bo odločala o treh kandidatih iz Slovenije, torej bi lahko Pahor vsem olajšal delo in v državni zbor dejansko poslal tri najboljša imena – o tem smo na Portalu PLUS že pisali in izpostavili (po abecednem redu) Bošnjaka, Jakliča in Peršakovo. Seveda bi lahko predsednik zakonodajalcem poslal tudi kandidature Betettove, Bošnjaka in še tretje(ga), ampak prav v tem grmu tiči zajec.

 

Predsednik Pahor namreč ni tako neumen, da bi Jakliča arbitrarno izločil že na začetku, saj je vedel, da bo to – če bo v državni zbor poslal štiri imena, med njimi seveda tudi Klemna Jakliča – umazano delo tam opravila vladna večina namesto njega. Torej tudi največja stranka SMC, ki ji lahko očitamo sramotno, podlo in hinavsko obnašanje, saj nadaljuje s politiko, nad katero smo bili razočarani in prav zaradi nje na volitvah dali priložnost "stranki Mira Cerarja".

 

A namesto da bi bila boljša od predhodnic, ki so redno zlorabljale oblast in kadrovale zgolj in samo po političnih, nikoli pa strokovnih kriterijih, je tudi SMC zašla na tragično pot samouničenja in propada. Vse skupaj je še toliko bolj žalostno, ker se je premier Miro Cerar osebnostno lepo izoblikoval in dobiva kvalitete pokojnega Drnovška, obenem pa mu ne primanjkuje odločnosti, ko ljudje od njega to pričakujejo. Očitno pa je – podobno kot nekoč Drnovšek – tudi premier Cerar ujetnik stranke, v kateri so prevladali neki povsem drugi, ideološki in nedemokratični interesi, ne pa tista politika, ki jo je pred volitvami predstavljal njen ustanovitelj. Zato je včerajšnje glasovanje SMC (ob asistiranju hendikepiranih socialnih demokratov in večno sluzaste stranke upokojencev) sramotno in nevredno nekoga, ki se razglaša za liberalno stranko.

 

Škandalozna politična lustracija kandidata z najboljšimi referencami bo, kot je to lucidno pred dnevi v svojem komentarju na Siolu napovedal že profesor Boštjan M. Zupančič, prerasla v "zaslužen mednarodni škandal". Kar naj, Slovenija si drugega niti ne zasluži, saj je ujetnica vladavine skorumpirane elite. Vladni koaliciji v državnem zboru, ki je sinoči ponovno začela uvajati "buldožer demokracijo", s katero večina brezobzirno in primitivno zmelje moč argumenta, bomo odslej pozorneje gledali pod prste. Še posebej Simoni Kustec Lipicer in poslanski skupini SMC, ki je naše največje razočaranje.

 

Bodite prepričani, da bomo neusmiljeni in da jim ne bomo dali miru...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.649
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.658
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.722
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.058
05/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.234
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.135
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.876
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.696
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.082
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.469