Komentar

Padec Schengena in konec Evrope?

Objavljamo prispevek nekdanjega premierja in vodje opozicije o trenutno ključni evropski tematiki - varnostni krizi. V tej kompleksni situaciji sta po Janševem mnenju možna samo dva izhoda: spoštovanje pravil na celotni zunanji schengenski meji z zaustavitvijo imigrantskega vala ali ponovna dejanska vzpostavitev notranjih meddržavnih meja. Toda to bi de facto ukinilo projekt Evrope...

20.11.2015 08:07
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   Slovenija   evropa   migranti   schengen   terorizem   janez janša

Foto: arhiv Portala PLUS

Kljub pravočasnim opozorilom se slovenska vlada na migrantski val ni pripravila. Toliko improvizacij in zarečenega kruha, kot smo jim bili priča v tem primeru, že dolgo ni bilo videti kjerkoli doma in po svetu. Reagira šele takrat, ko na voljo ni več dobrih rešitev in ko ji raziskave javnega mnenja kljub trudu režimskih občil ne kažejo dobro. 

Trditve, da teroristični napadi v Parizu niso povezani z ilegalno imigracijo, so povsem zgrešene. Seveda so povezani in sicer tako z aktualnim imigrantskim valom kot tudi s prejšnjimi ter z neuspešno integracijo priseljencev iz nekaterih muslimanskih držav. Prav tako so zgrešene trditve, da niso povezani z islamom. Seveda so. So neposredno udejanjanje ideologije radikalnega islama in kdor to zanika, ne bo nikoli našel učinkovitega odgovora na rastočo varnostno krizo v Evropi.

 

Kriza pa se bo nedvomno poglabljala. Tudi če je na vsakih 10.000 migrantov, ki so v nasprotju s schengenskim redom, torej protipravno, vstopili v EU, samo en pripadnik ISIS, ki se vrača nazaj (v vrstah te teroristične organizacije v Siriji in Iraku se bori na tisoče islamistov iz evropskih držav), potem imamo zelo težko obvladljiv varnostni problem. Samo največji naivneži pa se lahko tolažijo z mislijo, da presenetljivo dobro organizirani ISIS ni izkoristil te idealne priložnosti za infiltracijo. Žal med te naivneže spadajo tudi aktualni predsednik slovenske vlade, ministrica za notranje zadeve in njen državni sekretar.

 

Imigrantskega problema na izvoru (te besede so večinoma postale izgovorna fraza za neukrepanje) tudi ni mogoče ustaviti tako, da se na veliko in še bolj bombardira cilje ali celo mesta v Siriji in Iraku, hkrati pa nenadzorovano sprejema na stotisoče migrantov iz teh držav. To je kot gašenje ognja z bencinom. S teroristično samooklicano islamsko državo lahko brez velikih stranskih žrtev opravi zgolj kopenska vojaška operacija, s kakršno je mednarodna skupnost leta 1991 osvobodila okupirani Kuvajt. In z globalno razgradnjo njenih organiziranih celic kot je to uspelo ZDA v primeru Alkajde. Nepremišljena javna  izjava ameriškega predsednika, da kopenska operacija ne pride v poštev, pomeni zgolj veter v jadra ISIS. Hkrati pa slabi vlogo Zahoda pri reševanju krize in pelje razvoj dogodkov v situacijo, ko bo koalicijo za kopensko posredovanje namesto ZDA in EU organizirala Rusija. S sodelovanjem nekaterih držav EU.

 

Vendar pa je potrebno misliti tudi na naslednji korak, torej na stabilizacijo obeh držav, sicer bosta trajno vir terorizma, silnega trpljenja nedolžnih in imigrantskega vala, ki bo pritiskal na Evropo. Mednarodna skupnost mora zato preko OZN zagotoviti šolanje otrok v begunskih taboriščih in tako preprečiti nastajanje izgubljenih generacij, ki so vedno rekrutacijska baza terorizma. Kot begunce naj se obravnava samo ranljive skupine, ženske in otroke. Za boj sposobnim moškim, ki bežijo iz teh držav, pa mora Zahod dati na izbiro možnost, da se usposobijo, opremijo in organizirajo za obrambo in zaščito svoje domovine in svojih družin. Tistim, ki tega ne sprejmejo, se vstop v EU zavrne na samem začetku.

 

Iluzorno je namreč pričakovati, da se bo posameznik, ki se ni pripravljen (ob zagotovljenih pogojih uspeha in podpori) boriti za svojo domovino in svoje najbližje, ob t.i. integraciji pa naenkrat v primeru potrebe pripravljen boriti za Evropo ali npr. za Nemčijo. Tistim beguncem, ki so že v EU, pa je treba povedati, da se od njih pričakuje povratek domov takoj, ko se bodo razmere stabilizirale. Pričakuje se, da bodo gradili, branili in obnavljali svojo domovino. Prava solidarnost evropske oziroma zahodne politike torej ne leži v neskončnem nenadzorovanem sprejemanju stotisočev migrantov ter hkratnem bombardiranju njihovih držav, temveč v oblikovanju strateške rešitve, ki bo nesrečnikom prinesla mir ter pogoje za normalno življenje v njihovi domovini.

 

A na tehtnici ni samo bodočnost Sirije in Iraka, na tehtnici je tudi bodočnost Evrope in Slovenije. Pod pritiskom imigrantskega vala je zunanja schengenska meja padla v dveh državah EU: v Grčiji in Sloveniji. Takšno stanje ni vzdržno in v naslednjih tednih se bo oblikovala smer reševanja krize. Teroristični napad v Parizu je proces samo pospešil. Slovenija se je znašla v položaju, ko bi lahko uspešno reševala eno od največjih civilizacijskih pridobitev EU (prost pretok državljanov večine članic EU), namesto da pomembno prispeva k njeni razgradnji. Padec schengenskih meja EU v Grčiji in Sloveniji ter nesposobnost pri ustavljanju in obvladovanju imigrantskega vala pomembno prispeva k porastu števila tistih volilcev v Veliki Britaniji, ki bodo na skorajšnjem referendumu glasovali za izstop države iz EU. Takšna večinska odločitev bi brez vsakega dvoma začrtala konec EU kot jo poznamo danes in hkrati sprožila začetek razgradnega procesa, ki bi ga bilo nemogoče zaustaviti.

 

Dvomim, da si prebivalci Slovenije predstavljajo negativne posledice, ki bi temu sledile. Ne samo za naše, ampak tudi za prihodnje generacije. Manjša je država, večje posledice bi čutili njeni prebivalci. Ponovno vzpostavljanje notranjih meja in pregrad znotraj EU ter izstopanje iz unije pomeni tudi hkraten vzpon vseh mogočih levih in desnih političnih skrajnosti in nesluten razmah protievropskega razpoloženja, ki ga bo spremljalo medsebojno obtoževanja posameznih držav, obujanje že preseženih zgodovinskih sporov in konec Evrope kot projekta miru in blaginje.

 

Slovenska vlada se te velikanske, zgodovinske odgovornosti ne zaveda. Puhlo iskanje krivde pri drugih, Grkih, Hrvatih ter umanjkanju odločnega skupnega evropskega odgovora je dnevnopolitična potrošna roba, ki jo zgodovina ob kasnejših presojah ne bo upoštevala. Res je, da Grčija ne varuje schengenske meje na svojem ozemlju, kar bi bilo tehnično najlažje. Grčija ima eno močnejših mornaric v Sredozemlju in s pomorsko blokado je ilegalni imigrantski val najlažje zaustaviti brez vsake uporabe sile neposredno proti migrantom. Enostavno se aretira organizatorje in prevoznike ilegalnih migrantov ter zaseže njihova plovila. V treh dneh je lahko ilegalni val popolnoma ustavljen.

 

Grčija tega ne počne, ker so ministri njene levičarske vlade javno grozili, da bodo Evropo preplavili z begunci, če bodo prisiljeni sprejeti predlog trojke. Danes samo počnejo to, kar so javno obljubljali pred volitvami. Glede Grčije so motivi znani, medtem ko so motivi slovenske vlade večja neznanka. Čeprav je razlika med Grčijo in Slovenijo zgolj v tem, da se morajo migranti preko Grčije prebijati sami ter plačevati vozovnice za trajekte, vlake in avtobuse, medtem ko jim v Sloveniji vlada organizira brezplačen prevoz. Ne grška in ne slovenska vlada pa ne izvajata nadzora v skladu s pravili schengenskega sporazuma. Predsednik vlade, ministrica za notranje zadeve in direktor policije že dva tedna javno ne odgovorijo na preprosto vprašanje, koliko prstnih odtisov so odvzeli ob prehodu več kot 200.000 migrantov preko državne meje.

 

Kljub pravočasnim opozorilom se slovenska vlada na migrantski val ni pripravila. Toliko improvizacij in zarečenega kruha, kot smo jim bili priča v tem primeru, že dolgo ni bilo videti kjerkoli doma in po svetu. Reagira šele takrat, ko na voljo ni več dobrih rešitev in ko ji raziskave javnega mnenja kljub trudu režimskih občil ne kažejo dobro. Za del evropskih socialistov in del ameriških demokratov so priseljenci blago, ki je konjukturno na političnem trgu. Za solzavimi frazami o solidarnosti vidijo potencialne volilce levice ter predvsem v ZDA tudi ceneno delovno silo. Izhajajo iz preproste logike, po kateri levica dobi toliko več glasov, kolikor več je socialnih podpirancev in transferjev iz skupnih blagajn.

 

V primeru (ne)ravnanja aktualne slovenske vlade sta se najverjetneje pomešala ta prastari levičarski motiv ter nesposobnost predvideti logični zapored dogodkov. Rezultat tega bo situacija, v kateri bo celotna Slovenija plačevala visoko ceno.

 

Pravilno ravnanje, na katerega smo pravočasno in nenehno opozarjali, bi vsebovalo: (1) napoved, da bo Slovenija začela izvajati Schengen isti dan kot Madžarska ter izvedba ustreznih ukrepov; (2) istočasna ponudba Hrvaški, Srbiji in Makedoniji, da smo jim pripravljeni pomagati, kolikor bodo oni preprečili vstop ilegalnih migrantov; (3) hkratna, pravočasna sprožitev diplomatske aktivnosti za pridobitev dodatne pomoči bodisi Sloveniji bodisi tisti državi na balkanski poti, ki bi začela varovati svojo državno mejo kot zunanjo mejo EU.

 

Ker se nič od tega ni zgodilo, na voljo ni več dobrih rešitev. So bolj ali manj slabe in vsaj te zadnje je treba uporabiti, sicer bo prepozno. Na južni meji Slovenije se v teh dneh odloča, v katero smer bo krenila Evropa, časa za ukrepanje pa zmanjkuje.

 

In kaj če bo vlada še naprej cincala in preučevala ter služila zgolj kot transportni servis nezakonitega imigrantskega vala?

 

V tem primeru se bomo morali državljani za zaščito meja naše države, spoštovanje zakonitega reda in v obrambo svobodne Evrope brez notranjih pregrad in vladavine strahu organizirati sami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vidne posledice nevidnega orožja
13
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,659
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,568
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,995
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,594
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,253
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,787
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,354
08/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,651
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,719
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 979