Komentar

Padec Schengena in konec Evrope?

Objavljamo prispevek nekdanjega premierja in vodje opozicije o trenutno ključni evropski tematiki - varnostni krizi. V tej kompleksni situaciji sta po Janševem mnenju možna samo dva izhoda: spoštovanje pravil na celotni zunanji schengenski meji z zaustavitvijo imigrantskega vala ali ponovna dejanska vzpostavitev notranjih meddržavnih meja. Toda to bi de facto ukinilo projekt Evrope...

20.11.2015 08:07
Piše: Janez Janša
Ključne besede:   Slovenija   evropa   migranti   schengen   terorizem   janez janša

Foto: arhiv Portala PLUS

Kljub pravočasnim opozorilom se slovenska vlada na migrantski val ni pripravila. Toliko improvizacij in zarečenega kruha, kot smo jim bili priča v tem primeru, že dolgo ni bilo videti kjerkoli doma in po svetu. Reagira šele takrat, ko na voljo ni več dobrih rešitev in ko ji raziskave javnega mnenja kljub trudu režimskih občil ne kažejo dobro. 

Trditve, da teroristični napadi v Parizu niso povezani z ilegalno imigracijo, so povsem zgrešene. Seveda so povezani in sicer tako z aktualnim imigrantskim valom kot tudi s prejšnjimi ter z neuspešno integracijo priseljencev iz nekaterih muslimanskih držav. Prav tako so zgrešene trditve, da niso povezani z islamom. Seveda so. So neposredno udejanjanje ideologije radikalnega islama in kdor to zanika, ne bo nikoli našel učinkovitega odgovora na rastočo varnostno krizo v Evropi.

 

Kriza pa se bo nedvomno poglabljala. Tudi če je na vsakih 10.000 migrantov, ki so v nasprotju s schengenskim redom, torej protipravno, vstopili v EU, samo en pripadnik ISIS, ki se vrača nazaj (v vrstah te teroristične organizacije v Siriji in Iraku se bori na tisoče islamistov iz evropskih držav), potem imamo zelo težko obvladljiv varnostni problem. Samo največji naivneži pa se lahko tolažijo z mislijo, da presenetljivo dobro organizirani ISIS ni izkoristil te idealne priložnosti za infiltracijo. Žal med te naivneže spadajo tudi aktualni predsednik slovenske vlade, ministrica za notranje zadeve in njen državni sekretar.

 

Imigrantskega problema na izvoru (te besede so večinoma postale izgovorna fraza za neukrepanje) tudi ni mogoče ustaviti tako, da se na veliko in še bolj bombardira cilje ali celo mesta v Siriji in Iraku, hkrati pa nenadzorovano sprejema na stotisoče migrantov iz teh držav. To je kot gašenje ognja z bencinom. S teroristično samooklicano islamsko državo lahko brez velikih stranskih žrtev opravi zgolj kopenska vojaška operacija, s kakršno je mednarodna skupnost leta 1991 osvobodila okupirani Kuvajt. In z globalno razgradnjo njenih organiziranih celic kot je to uspelo ZDA v primeru Alkajde. Nepremišljena javna  izjava ameriškega predsednika, da kopenska operacija ne pride v poštev, pomeni zgolj veter v jadra ISIS. Hkrati pa slabi vlogo Zahoda pri reševanju krize in pelje razvoj dogodkov v situacijo, ko bo koalicijo za kopensko posredovanje namesto ZDA in EU organizirala Rusija. S sodelovanjem nekaterih držav EU.

 

Vendar pa je potrebno misliti tudi na naslednji korak, torej na stabilizacijo obeh držav, sicer bosta trajno vir terorizma, silnega trpljenja nedolžnih in imigrantskega vala, ki bo pritiskal na Evropo. Mednarodna skupnost mora zato preko OZN zagotoviti šolanje otrok v begunskih taboriščih in tako preprečiti nastajanje izgubljenih generacij, ki so vedno rekrutacijska baza terorizma. Kot begunce naj se obravnava samo ranljive skupine, ženske in otroke. Za boj sposobnim moškim, ki bežijo iz teh držav, pa mora Zahod dati na izbiro možnost, da se usposobijo, opremijo in organizirajo za obrambo in zaščito svoje domovine in svojih družin. Tistim, ki tega ne sprejmejo, se vstop v EU zavrne na samem začetku.

 

Iluzorno je namreč pričakovati, da se bo posameznik, ki se ni pripravljen (ob zagotovljenih pogojih uspeha in podpori) boriti za svojo domovino in svoje najbližje, ob t.i. integraciji pa naenkrat v primeru potrebe pripravljen boriti za Evropo ali npr. za Nemčijo. Tistim beguncem, ki so že v EU, pa je treba povedati, da se od njih pričakuje povratek domov takoj, ko se bodo razmere stabilizirale. Pričakuje se, da bodo gradili, branili in obnavljali svojo domovino. Prava solidarnost evropske oziroma zahodne politike torej ne leži v neskončnem nenadzorovanem sprejemanju stotisočev migrantov ter hkratnem bombardiranju njihovih držav, temveč v oblikovanju strateške rešitve, ki bo nesrečnikom prinesla mir ter pogoje za normalno življenje v njihovi domovini.

 

A na tehtnici ni samo bodočnost Sirije in Iraka, na tehtnici je tudi bodočnost Evrope in Slovenije. Pod pritiskom imigrantskega vala je zunanja schengenska meja padla v dveh državah EU: v Grčiji in Sloveniji. Takšno stanje ni vzdržno in v naslednjih tednih se bo oblikovala smer reševanja krize. Teroristični napad v Parizu je proces samo pospešil. Slovenija se je znašla v položaju, ko bi lahko uspešno reševala eno od največjih civilizacijskih pridobitev EU (prost pretok državljanov večine članic EU), namesto da pomembno prispeva k njeni razgradnji. Padec schengenskih meja EU v Grčiji in Sloveniji ter nesposobnost pri ustavljanju in obvladovanju imigrantskega vala pomembno prispeva k porastu števila tistih volilcev v Veliki Britaniji, ki bodo na skorajšnjem referendumu glasovali za izstop države iz EU. Takšna večinska odločitev bi brez vsakega dvoma začrtala konec EU kot jo poznamo danes in hkrati sprožila začetek razgradnega procesa, ki bi ga bilo nemogoče zaustaviti.

 

Dvomim, da si prebivalci Slovenije predstavljajo negativne posledice, ki bi temu sledile. Ne samo za naše, ampak tudi za prihodnje generacije. Manjša je država, večje posledice bi čutili njeni prebivalci. Ponovno vzpostavljanje notranjih meja in pregrad znotraj EU ter izstopanje iz unije pomeni tudi hkraten vzpon vseh mogočih levih in desnih političnih skrajnosti in nesluten razmah protievropskega razpoloženja, ki ga bo spremljalo medsebojno obtoževanja posameznih držav, obujanje že preseženih zgodovinskih sporov in konec Evrope kot projekta miru in blaginje.

 

Slovenska vlada se te velikanske, zgodovinske odgovornosti ne zaveda. Puhlo iskanje krivde pri drugih, Grkih, Hrvatih ter umanjkanju odločnega skupnega evropskega odgovora je dnevnopolitična potrošna roba, ki jo zgodovina ob kasnejših presojah ne bo upoštevala. Res je, da Grčija ne varuje schengenske meje na svojem ozemlju, kar bi bilo tehnično najlažje. Grčija ima eno močnejših mornaric v Sredozemlju in s pomorsko blokado je ilegalni imigrantski val najlažje zaustaviti brez vsake uporabe sile neposredno proti migrantom. Enostavno se aretira organizatorje in prevoznike ilegalnih migrantov ter zaseže njihova plovila. V treh dneh je lahko ilegalni val popolnoma ustavljen.

 

Grčija tega ne počne, ker so ministri njene levičarske vlade javno grozili, da bodo Evropo preplavili z begunci, če bodo prisiljeni sprejeti predlog trojke. Danes samo počnejo to, kar so javno obljubljali pred volitvami. Glede Grčije so motivi znani, medtem ko so motivi slovenske vlade večja neznanka. Čeprav je razlika med Grčijo in Slovenijo zgolj v tem, da se morajo migranti preko Grčije prebijati sami ter plačevati vozovnice za trajekte, vlake in avtobuse, medtem ko jim v Sloveniji vlada organizira brezplačen prevoz. Ne grška in ne slovenska vlada pa ne izvajata nadzora v skladu s pravili schengenskega sporazuma. Predsednik vlade, ministrica za notranje zadeve in direktor policije že dva tedna javno ne odgovorijo na preprosto vprašanje, koliko prstnih odtisov so odvzeli ob prehodu več kot 200.000 migrantov preko državne meje.

 

Kljub pravočasnim opozorilom se slovenska vlada na migrantski val ni pripravila. Toliko improvizacij in zarečenega kruha, kot smo jim bili priča v tem primeru, že dolgo ni bilo videti kjerkoli doma in po svetu. Reagira šele takrat, ko na voljo ni več dobrih rešitev in ko ji raziskave javnega mnenja kljub trudu režimskih občil ne kažejo dobro. Za del evropskih socialistov in del ameriških demokratov so priseljenci blago, ki je konjukturno na političnem trgu. Za solzavimi frazami o solidarnosti vidijo potencialne volilce levice ter predvsem v ZDA tudi ceneno delovno silo. Izhajajo iz preproste logike, po kateri levica dobi toliko več glasov, kolikor več je socialnih podpirancev in transferjev iz skupnih blagajn.

 

V primeru (ne)ravnanja aktualne slovenske vlade sta se najverjetneje pomešala ta prastari levičarski motiv ter nesposobnost predvideti logični zapored dogodkov. Rezultat tega bo situacija, v kateri bo celotna Slovenija plačevala visoko ceno.

 

Pravilno ravnanje, na katerega smo pravočasno in nenehno opozarjali, bi vsebovalo: (1) napoved, da bo Slovenija začela izvajati Schengen isti dan kot Madžarska ter izvedba ustreznih ukrepov; (2) istočasna ponudba Hrvaški, Srbiji in Makedoniji, da smo jim pripravljeni pomagati, kolikor bodo oni preprečili vstop ilegalnih migrantov; (3) hkratna, pravočasna sprožitev diplomatske aktivnosti za pridobitev dodatne pomoči bodisi Sloveniji bodisi tisti državi na balkanski poti, ki bi začela varovati svojo državno mejo kot zunanjo mejo EU.

 

Ker se nič od tega ni zgodilo, na voljo ni več dobrih rešitev. So bolj ali manj slabe in vsaj te zadnje je treba uporabiti, sicer bo prepozno. Na južni meji Slovenije se v teh dneh odloča, v katero smer bo krenila Evropa, časa za ukrepanje pa zmanjkuje.

 

In kaj če bo vlada še naprej cincala in preučevala ter služila zgolj kot transportni servis nezakonitega imigrantskega vala?

 

V tem primeru se bomo morali državljani za zaščito meja naše države, spoštovanje zakonitega reda in v obrambo svobodne Evrope brez notranjih pregrad in vladavine strahu organizirati sami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
1
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,800
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,322
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,203
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,833
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,768
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,100
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,062
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,294
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,314
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,194