Komentar

Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

22.11.2015 09:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   srečko kosovel   avgust černigoj   XX stoletje   fašizem   avantgardizem   pesnik

Foto: arhiv Portala PLUS

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, profesorjem Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. Ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel.

Spominjati se, je proces, ki nas sili, da po tistem, ko smo dogodek že odživeli, ta isti dogodek premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Spomnjati se nečesa, je proces mišljenja in urejanja. Na eni strani gromozanskih struktur, ki so se nam kolektivno zgodile, na drugi strani pa mikrokoreografij mikrodogodkov. Obe možnosti atraktorsko pospešujemo v vseobsegajoče vedenje.

 

Zgodovina je znanost o tem, kar se je zgodilo.

 

Ustava "Svetovne republike", prebrana 17. novembra 2015 ob 24.00 v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani.

 

Preambula:: Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost.

 

Zato smo sklenili ne umreti!

 

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

 

Zato: nikomur ne bomo dopustili, da bi nam vzel tisto v kar smo vrojeni, v našo klimo in okolje. Nikomur ne bomo dopustili, da bi nekdo v imenu vseh drugih zastopal vse druge.

 

Koordinatnem sistemu spomina dodeljujemo zakonodajni sprožilec: lepoto in znanje kot ustavodajni kategoriji. Edina mogoča proizvodnja je proizvodnja lepega, ta pa ni samo pravica vsakega posameznika, temveč tudi njegova dolžnost - do sebe. Represivne resorje XX. stoletja bomo poslali na sonce, da se tam atomizirajo v energiji. Dokončno bomo naredili konec pobesnelemu svetu, ki je bil tisočletja primitivna, subordinacijska, binarna, globalna vojašnica. Naj se razblinijo militanti vseh vrst, predstavniki in posredniki v nič! Naj postane naša mojstrovina: nov družbeni red!"

 

V ponedeljek, 9. novembra, 2015 smo se spominjali 130 letnice rojstva enega najpomembnejših pesnikov XX. stoletja Velimirja Vladimiroviča Hlebnikova, avtorja pesmi "Predsednik zemeljske krogle".

 

Gromozanska oblika spomina je tista, ki opazuje odnos med posameznikom in množico v prehajanju skozi zgodovinski čas: v torek, 17. novembra 2015, smo se v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani spominjali tridesetletnice smrti Avgusta Černigoja, konstruktivista, tržaškega avantgardista, velikana svetovne umetnosti. Černigoj, ki je umrl v prejšnjem stoletju, nam je vizualiziral zakonodajo, ki je zaživela šele v XXI. stoletju v vsej svoji suverenosti in razsežnosti.

 

Černigojeva rast in njegov razvoj sta potekala vzpredno z vzponom tržaškega, paravojaškega, škvadrističnega gibanja, ki je dobil svojo zmagoslavno obliko leta 1922 v fašistični falangi. To so bili tisti strankarski paravojaki, ki so požgali slovenski in hrvaški narodni dom v Trstu in Puli.

 

Pomnite to!

 

Sežana je oddaljena od Trsta 21,5 km.

 

Povejmo na glas za vse večne čase: Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

 

Italijansko fašistično gibanje je zgodovinsko gledano brez primere. Nastopilo je kot pobesnela primitivna horda, ki se je oblikovala v novo, človeštvu popolnoma neznano vrsto grožnje: "Država je vse, ničesar ni zunaj nje." Država začne groziti posamezniku, neposredno, brutalno, brezprizivno. Antagonizem je postal v hipu razviden, humanistična internacionala proti militantni nacionali, ki je težila k obnovi rimskega imperija. Mussolini imperator, Hitler imitator. Uboga Sežana, uboga Evropa.

 

Spomniti se je nabor urejenega mišljenja velikih celot in mikro dogodkov.

 

Fašisti so ogradili Ljubljano z žičnimi ovirami.

 

Kdo so bile prve žrtve, ki so jih hitlerjanci pobili, še preden so začeli pobijati komuniste in homoseksualce, hendikepirane in žide, rome in slovane in na koncu z raketami še londončane? Prvi v vrsti so bili anarho-sindikalisti. Ti so že sredi leta 1921 natančno analizirali odurno patologizacijo možne fašistične države. Fašisti so izvedli pogrom neverjetnih razsežnosti, šlo je za poslovni načrt vladajoče Kapitalije! Vladajoči aparat je bil vpleten na vseh ravneh fašističnega nasilja. Leta 1921 se je že organizirala prva antifašistična akcija, ki je dobila brezpogojno podporo predvsem med anarhisti, socialisti in komunisti. Podpornika sta bila tudi profesor Avgust Černigoj, anarho-komunist in Srečko Kosovel, socialist. Leta 1921 je imel Avgust Černigoj že šestindvajset let, Srečko Kosovel pa komaj osemanjst let.

 

Njuna druga svetovna vojna se je začela leta 1921.

 

Najmanjša oblika spomina je najzahtevnejša oblika zgodovine.

 

Na tem mestu bom prvič javno objavil najnovejši prispevek k zgodovinjenju slovenske historične avantgarde. Oralno dokumentirano vedenje o prvi Černigojevi konstruktivistični razstavi iz leta 1924 v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi ulici v Ljubljani. To razstavo danes razumemo kot eno središčnih koordinat modernizma XX. stoletja na Slovenskem. Podatkovno maso objavljam z dovoljenjem dr. Petra Krečiča, osrednjega raziskovalca primarnih virov tržaškega konstruktivističnega umetniškega gibanja.

 

Vstopimo v temo in motiv:

 

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, prof. Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. V prispevku ne bi hotel obnavljati zgodovine spora, predvsem bi rad poudaril, da predvsem ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel. Še enkrat naj ponovim, konflikt je bil osebne narave. Toliko o tem.

 

Intenzivnost konflikta je bila visoke amplitude. Opisal jo bom z vsebino osmrtnice, objavljene ob Kosovelovi smrti, ki je manifestirala Černigojevo avantgardistično držo. Takšna je, kot jo pričakujemo od tistega, ki razume umetnost smrtno resno: "Srečku Kosovelu, mojemu največjemu sovražniku."

 

Veljalo je, da si Kosovel ni ogledal prve Černigojeve razstave v Ljubljani.

 

Tako je veljalo vsaj do trenutka, dokler ni eden iz skupine tedanjih mladokomunistov, Ferdinand Gerlj (verodostojen oralni vir), zaupal 15. junija 1985 umetnostnem zgodovinarju dr. Petru Krečiču podatek, ki ga navajam: "Ker je bila Černigojeva razstava postavljena v času Ljubljanskega sejma, je to pomenilo, da je bil čas trajanja razstave od začetka avgusta do septembra, ko se začne šola. Mesec avgust je čas, ko so šolarji na počitnicah. Zato je skupina 'mladokomunistov' septembra, zbrana okrog bratov Klopčič, zaprosila prof. Černigoja, da jim pokaže svoje umetnine, čeprav je bila razstava že zaključena. Seveda jim je Černigoj ustregel ter jih povabil v leseno uto, na lokaciji Za gradom 3, kjer je imel svojo arhitekturno šolo. Gerlj je pričeval Krečiču, da so bili tisti, ki so si ogledali konstruktivistične umetnine poleg bratov Klopčič, Mileta in Franca, še Ludvik Merzel, Ivo Grohar, Stane Melihar, predvsem pa je bil tam tudi Srečko Kosovel, ki se je ravno v tistem času vrnil iz Tomaja s poletnih počitnic. Tako ne drži hipoteza, da si Kosovel ni ogledal Černigojevih konstruktivističnih umetniških del."

 

Zakaj je pomembeno to dejstvo? Zato, ker sporoča strokovnjakom, zgodovinarjem umetnosti, da je Srečko Kosovel videl neposredne učinke in materializacije Černigojevih umetniških dejanj po povratku iz weimarskega Bauhausa. To pa je pomembno zato, ker bo Kosovel v neposredni bodočnosti napisal konstruktivistične pesmi - umetnine, ki jih bo naslovil s "Konsi".

 

Srečko Kosovel je umrl pri dvaindvajsetih letih.

 

Napisal je tisoč dvesto pesmi.

 

Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Nova levica? Če hočejo premagati Janšo, se morajo socialni demokrati in stranka Levica združiti
9
04.08.2021 21:00
Prihodnje volitve bodo pokazale dejansko razmerje sil tudi na levici, kjer razen strahu pred Janšo svojim volivcem ne ponujajo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.304
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.527
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.358
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.076
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.185
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 902
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 756
10/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529