Komentar

Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

22.11.2015 09:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   srečko kosovel   avgust černigoj   XX stoletje   fašizem   avantgardizem   pesnik

Foto: arhiv Portala PLUS

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, profesorjem Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. Ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel.

Spominjati se, je proces, ki nas sili, da po tistem, ko smo dogodek že odživeli, ta isti dogodek premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Spomnjati se nečesa, je proces mišljenja in urejanja. Na eni strani gromozanskih struktur, ki so se nam kolektivno zgodile, na drugi strani pa mikrokoreografij mikrodogodkov. Obe možnosti atraktorsko pospešujemo v vseobsegajoče vedenje.

 

Zgodovina je znanost o tem, kar se je zgodilo.

 

Ustava "Svetovne republike", prebrana 17. novembra 2015 ob 24.00 v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani.

 

Preambula:: Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost.

 

Zato smo sklenili ne umreti!

 

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

 

Zato: nikomur ne bomo dopustili, da bi nam vzel tisto v kar smo vrojeni, v našo klimo in okolje. Nikomur ne bomo dopustili, da bi nekdo v imenu vseh drugih zastopal vse druge.

 

Koordinatnem sistemu spomina dodeljujemo zakonodajni sprožilec: lepoto in znanje kot ustavodajni kategoriji. Edina mogoča proizvodnja je proizvodnja lepega, ta pa ni samo pravica vsakega posameznika, temveč tudi njegova dolžnost - do sebe. Represivne resorje XX. stoletja bomo poslali na sonce, da se tam atomizirajo v energiji. Dokončno bomo naredili konec pobesnelemu svetu, ki je bil tisočletja primitivna, subordinacijska, binarna, globalna vojašnica. Naj se razblinijo militanti vseh vrst, predstavniki in posredniki v nič! Naj postane naša mojstrovina: nov družbeni red!"

 

V ponedeljek, 9. novembra, 2015 smo se spominjali 130 letnice rojstva enega najpomembnejših pesnikov XX. stoletja Velimirja Vladimiroviča Hlebnikova, avtorja pesmi "Predsednik zemeljske krogle".

 

Gromozanska oblika spomina je tista, ki opazuje odnos med posameznikom in množico v prehajanju skozi zgodovinski čas: v torek, 17. novembra 2015, smo se v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani spominjali tridesetletnice smrti Avgusta Černigoja, konstruktivista, tržaškega avantgardista, velikana svetovne umetnosti. Černigoj, ki je umrl v prejšnjem stoletju, nam je vizualiziral zakonodajo, ki je zaživela šele v XXI. stoletju v vsej svoji suverenosti in razsežnosti.

 

Černigojeva rast in njegov razvoj sta potekala vzpredno z vzponom tržaškega, paravojaškega, škvadrističnega gibanja, ki je dobil svojo zmagoslavno obliko leta 1922 v fašistični falangi. To so bili tisti strankarski paravojaki, ki so požgali slovenski in hrvaški narodni dom v Trstu in Puli.

 

Pomnite to!

 

Sežana je oddaljena od Trsta 21,5 km.

 

Povejmo na glas za vse večne čase: Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

 

Italijansko fašistično gibanje je zgodovinsko gledano brez primere. Nastopilo je kot pobesnela primitivna horda, ki se je oblikovala v novo, človeštvu popolnoma neznano vrsto grožnje: "Država je vse, ničesar ni zunaj nje." Država začne groziti posamezniku, neposredno, brutalno, brezprizivno. Antagonizem je postal v hipu razviden, humanistična internacionala proti militantni nacionali, ki je težila k obnovi rimskega imperija. Mussolini imperator, Hitler imitator. Uboga Sežana, uboga Evropa.

 

Spomniti se je nabor urejenega mišljenja velikih celot in mikro dogodkov.

 

Fašisti so ogradili Ljubljano z žičnimi ovirami.

 

Kdo so bile prve žrtve, ki so jih hitlerjanci pobili, še preden so začeli pobijati komuniste in homoseksualce, hendikepirane in žide, rome in slovane in na koncu z raketami še londončane? Prvi v vrsti so bili anarho-sindikalisti. Ti so že sredi leta 1921 natančno analizirali odurno patologizacijo možne fašistične države. Fašisti so izvedli pogrom neverjetnih razsežnosti, šlo je za poslovni načrt vladajoče Kapitalije! Vladajoči aparat je bil vpleten na vseh ravneh fašističnega nasilja. Leta 1921 se je že organizirala prva antifašistična akcija, ki je dobila brezpogojno podporo predvsem med anarhisti, socialisti in komunisti. Podpornika sta bila tudi profesor Avgust Černigoj, anarho-komunist in Srečko Kosovel, socialist. Leta 1921 je imel Avgust Černigoj že šestindvajset let, Srečko Kosovel pa komaj osemanjst let.

 

Njuna druga svetovna vojna se je začela leta 1921.

 

Najmanjša oblika spomina je najzahtevnejša oblika zgodovine.

 

Na tem mestu bom prvič javno objavil najnovejši prispevek k zgodovinjenju slovenske historične avantgarde. Oralno dokumentirano vedenje o prvi Černigojevi konstruktivistični razstavi iz leta 1924 v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi ulici v Ljubljani. To razstavo danes razumemo kot eno središčnih koordinat modernizma XX. stoletja na Slovenskem. Podatkovno maso objavljam z dovoljenjem dr. Petra Krečiča, osrednjega raziskovalca primarnih virov tržaškega konstruktivističnega umetniškega gibanja.

 

Vstopimo v temo in motiv:

 

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, prof. Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. V prispevku ne bi hotel obnavljati zgodovine spora, predvsem bi rad poudaril, da predvsem ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel. Še enkrat naj ponovim, konflikt je bil osebne narave. Toliko o tem.

 

Intenzivnost konflikta je bila visoke amplitude. Opisal jo bom z vsebino osmrtnice, objavljene ob Kosovelovi smrti, ki je manifestirala Černigojevo avantgardistično držo. Takšna je, kot jo pričakujemo od tistega, ki razume umetnost smrtno resno: "Srečku Kosovelu, mojemu največjemu sovražniku."

 

Veljalo je, da si Kosovel ni ogledal prve Černigojeve razstave v Ljubljani.

 

Tako je veljalo vsaj do trenutka, dokler ni eden iz skupine tedanjih mladokomunistov, Ferdinand Gerlj (verodostojen oralni vir), zaupal 15. junija 1985 umetnostnem zgodovinarju dr. Petru Krečiču podatek, ki ga navajam: "Ker je bila Černigojeva razstava postavljena v času Ljubljanskega sejma, je to pomenilo, da je bil čas trajanja razstave od začetka avgusta do septembra, ko se začne šola. Mesec avgust je čas, ko so šolarji na počitnicah. Zato je skupina 'mladokomunistov' septembra, zbrana okrog bratov Klopčič, zaprosila prof. Černigoja, da jim pokaže svoje umetnine, čeprav je bila razstava že zaključena. Seveda jim je Černigoj ustregel ter jih povabil v leseno uto, na lokaciji Za gradom 3, kjer je imel svojo arhitekturno šolo. Gerlj je pričeval Krečiču, da so bili tisti, ki so si ogledali konstruktivistične umetnine poleg bratov Klopčič, Mileta in Franca, še Ludvik Merzel, Ivo Grohar, Stane Melihar, predvsem pa je bil tam tudi Srečko Kosovel, ki se je ravno v tistem času vrnil iz Tomaja s poletnih počitnic. Tako ne drži hipoteza, da si Kosovel ni ogledal Černigojevih konstruktivističnih umetniških del."

 

Zakaj je pomembeno to dejstvo? Zato, ker sporoča strokovnjakom, zgodovinarjem umetnosti, da je Srečko Kosovel videl neposredne učinke in materializacije Černigojevih umetniških dejanj po povratku iz weimarskega Bauhausa. To pa je pomembno zato, ker bo Kosovel v neposredni bodočnosti napisal konstruktivistične pesmi - umetnine, ki jih bo naslovil s "Konsi".

 

Srečko Kosovel je umrl pri dvaindvajsetih letih.

 

Napisal je tisoč dvesto pesmi.

 

Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
0
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
18
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
2
06.11.2020 06:00
Že kar nekaj časa je minilo od zgodovinskega dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.561
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.608
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.627
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.201
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.239
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.096
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.837
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.502
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.020
10/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.868