Komentar

Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

22.11.2015 09:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   srečko kosovel   avgust černigoj   XX stoletje   fašizem   avantgardizem   pesnik

Foto: arhiv Portala PLUS

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, profesorjem Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. Ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel.

Spominjati se, je proces, ki nas sili, da po tistem, ko smo dogodek že odživeli, ta isti dogodek premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Spomnjati se nečesa, je proces mišljenja in urejanja. Na eni strani gromozanskih struktur, ki so se nam kolektivno zgodile, na drugi strani pa mikrokoreografij mikrodogodkov. Obe možnosti atraktorsko pospešujemo v vseobsegajoče vedenje.

 

Zgodovina je znanost o tem, kar se je zgodilo.

 

Ustava "Svetovne republike", prebrana 17. novembra 2015 ob 24.00 v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani.

 

Preambula:: Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost.

 

Zato smo sklenili ne umreti!

 

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

 

Zato: nikomur ne bomo dopustili, da bi nam vzel tisto v kar smo vrojeni, v našo klimo in okolje. Nikomur ne bomo dopustili, da bi nekdo v imenu vseh drugih zastopal vse druge.

 

Koordinatnem sistemu spomina dodeljujemo zakonodajni sprožilec: lepoto in znanje kot ustavodajni kategoriji. Edina mogoča proizvodnja je proizvodnja lepega, ta pa ni samo pravica vsakega posameznika, temveč tudi njegova dolžnost - do sebe. Represivne resorje XX. stoletja bomo poslali na sonce, da se tam atomizirajo v energiji. Dokončno bomo naredili konec pobesnelemu svetu, ki je bil tisočletja primitivna, subordinacijska, binarna, globalna vojašnica. Naj se razblinijo militanti vseh vrst, predstavniki in posredniki v nič! Naj postane naša mojstrovina: nov družbeni red!"

 

V ponedeljek, 9. novembra, 2015 smo se spominjali 130 letnice rojstva enega najpomembnejših pesnikov XX. stoletja Velimirja Vladimiroviča Hlebnikova, avtorja pesmi "Predsednik zemeljske krogle".

 

Gromozanska oblika spomina je tista, ki opazuje odnos med posameznikom in množico v prehajanju skozi zgodovinski čas: v torek, 17. novembra 2015, smo se v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani spominjali tridesetletnice smrti Avgusta Černigoja, konstruktivista, tržaškega avantgardista, velikana svetovne umetnosti. Černigoj, ki je umrl v prejšnjem stoletju, nam je vizualiziral zakonodajo, ki je zaživela šele v XXI. stoletju v vsej svoji suverenosti in razsežnosti.

 

Černigojeva rast in njegov razvoj sta potekala vzpredno z vzponom tržaškega, paravojaškega, škvadrističnega gibanja, ki je dobil svojo zmagoslavno obliko leta 1922 v fašistični falangi. To so bili tisti strankarski paravojaki, ki so požgali slovenski in hrvaški narodni dom v Trstu in Puli.

 

Pomnite to!

 

Sežana je oddaljena od Trsta 21,5 km.

 

Povejmo na glas za vse večne čase: Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

 

Italijansko fašistično gibanje je zgodovinsko gledano brez primere. Nastopilo je kot pobesnela primitivna horda, ki se je oblikovala v novo, človeštvu popolnoma neznano vrsto grožnje: "Država je vse, ničesar ni zunaj nje." Država začne groziti posamezniku, neposredno, brutalno, brezprizivno. Antagonizem je postal v hipu razviden, humanistična internacionala proti militantni nacionali, ki je težila k obnovi rimskega imperija. Mussolini imperator, Hitler imitator. Uboga Sežana, uboga Evropa.

 

Spomniti se je nabor urejenega mišljenja velikih celot in mikro dogodkov.

 

Fašisti so ogradili Ljubljano z žičnimi ovirami.

 

Kdo so bile prve žrtve, ki so jih hitlerjanci pobili, še preden so začeli pobijati komuniste in homoseksualce, hendikepirane in žide, rome in slovane in na koncu z raketami še londončane? Prvi v vrsti so bili anarho-sindikalisti. Ti so že sredi leta 1921 natančno analizirali odurno patologizacijo možne fašistične države. Fašisti so izvedli pogrom neverjetnih razsežnosti, šlo je za poslovni načrt vladajoče Kapitalije! Vladajoči aparat je bil vpleten na vseh ravneh fašističnega nasilja. Leta 1921 se je že organizirala prva antifašistična akcija, ki je dobila brezpogojno podporo predvsem med anarhisti, socialisti in komunisti. Podpornika sta bila tudi profesor Avgust Černigoj, anarho-komunist in Srečko Kosovel, socialist. Leta 1921 je imel Avgust Černigoj že šestindvajset let, Srečko Kosovel pa komaj osemanjst let.

 

Njuna druga svetovna vojna se je začela leta 1921.

 

Najmanjša oblika spomina je najzahtevnejša oblika zgodovine.

 

Na tem mestu bom prvič javno objavil najnovejši prispevek k zgodovinjenju slovenske historične avantgarde. Oralno dokumentirano vedenje o prvi Černigojevi konstruktivistični razstavi iz leta 1924 v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi ulici v Ljubljani. To razstavo danes razumemo kot eno središčnih koordinat modernizma XX. stoletja na Slovenskem. Podatkovno maso objavljam z dovoljenjem dr. Petra Krečiča, osrednjega raziskovalca primarnih virov tržaškega konstruktivističnega umetniškega gibanja.

 

Vstopimo v temo in motiv:

 

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, prof. Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. V prispevku ne bi hotel obnavljati zgodovine spora, predvsem bi rad poudaril, da predvsem ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel. Še enkrat naj ponovim, konflikt je bil osebne narave. Toliko o tem.

 

Intenzivnost konflikta je bila visoke amplitude. Opisal jo bom z vsebino osmrtnice, objavljene ob Kosovelovi smrti, ki je manifestirala Černigojevo avantgardistično držo. Takšna je, kot jo pričakujemo od tistega, ki razume umetnost smrtno resno: "Srečku Kosovelu, mojemu največjemu sovražniku."

 

Veljalo je, da si Kosovel ni ogledal prve Černigojeve razstave v Ljubljani.

 

Tako je veljalo vsaj do trenutka, dokler ni eden iz skupine tedanjih mladokomunistov, Ferdinand Gerlj (verodostojen oralni vir), zaupal 15. junija 1985 umetnostnem zgodovinarju dr. Petru Krečiču podatek, ki ga navajam: "Ker je bila Černigojeva razstava postavljena v času Ljubljanskega sejma, je to pomenilo, da je bil čas trajanja razstave od začetka avgusta do septembra, ko se začne šola. Mesec avgust je čas, ko so šolarji na počitnicah. Zato je skupina 'mladokomunistov' septembra, zbrana okrog bratov Klopčič, zaprosila prof. Černigoja, da jim pokaže svoje umetnine, čeprav je bila razstava že zaključena. Seveda jim je Černigoj ustregel ter jih povabil v leseno uto, na lokaciji Za gradom 3, kjer je imel svojo arhitekturno šolo. Gerlj je pričeval Krečiču, da so bili tisti, ki so si ogledali konstruktivistične umetnine poleg bratov Klopčič, Mileta in Franca, še Ludvik Merzel, Ivo Grohar, Stane Melihar, predvsem pa je bil tam tudi Srečko Kosovel, ki se je ravno v tistem času vrnil iz Tomaja s poletnih počitnic. Tako ne drži hipoteza, da si Kosovel ni ogledal Černigojevih konstruktivističnih umetniških del."

 

Zakaj je pomembeno to dejstvo? Zato, ker sporoča strokovnjakom, zgodovinarjem umetnosti, da je Srečko Kosovel videl neposredne učinke in materializacije Černigojevih umetniških dejanj po povratku iz weimarskega Bauhausa. To pa je pomembno zato, ker bo Kosovel v neposredni bodočnosti napisal konstruktivistične pesmi - umetnine, ki jih bo naslovil s "Konsi".

 

Srečko Kosovel je umrl pri dvaindvajsetih letih.

 

Napisal je tisoč dvesto pesmi.

 

Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,854
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,107
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,308
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 972
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,198
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,088
08/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,084
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,001
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,027