Komentar

Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

22.11.2015 09:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   srečko kosovel   avgust černigoj   XX stoletje   fašizem   avantgardizem   pesnik

Foto: arhiv Portala PLUS

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, profesorjem Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. Ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel.

Spominjati se, je proces, ki nas sili, da po tistem, ko smo dogodek že odživeli, ta isti dogodek premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Spomnjati se nečesa, je proces mišljenja in urejanja. Na eni strani gromozanskih struktur, ki so se nam kolektivno zgodile, na drugi strani pa mikrokoreografij mikrodogodkov. Obe možnosti atraktorsko pospešujemo v vseobsegajoče vedenje.

 

Zgodovina je znanost o tem, kar se je zgodilo.

 

Ustava "Svetovne republike", prebrana 17. novembra 2015 ob 24.00 v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani.

 

Preambula:: Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost.

 

Zato smo sklenili ne umreti!

 

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

 

Zato: nikomur ne bomo dopustili, da bi nam vzel tisto v kar smo vrojeni, v našo klimo in okolje. Nikomur ne bomo dopustili, da bi nekdo v imenu vseh drugih zastopal vse druge.

 

Koordinatnem sistemu spomina dodeljujemo zakonodajni sprožilec: lepoto in znanje kot ustavodajni kategoriji. Edina mogoča proizvodnja je proizvodnja lepega, ta pa ni samo pravica vsakega posameznika, temveč tudi njegova dolžnost - do sebe. Represivne resorje XX. stoletja bomo poslali na sonce, da se tam atomizirajo v energiji. Dokončno bomo naredili konec pobesnelemu svetu, ki je bil tisočletja primitivna, subordinacijska, binarna, globalna vojašnica. Naj se razblinijo militanti vseh vrst, predstavniki in posredniki v nič! Naj postane naša mojstrovina: nov družbeni red!"

 

V ponedeljek, 9. novembra, 2015 smo se spominjali 130 letnice rojstva enega najpomembnejših pesnikov XX. stoletja Velimirja Vladimiroviča Hlebnikova, avtorja pesmi "Predsednik zemeljske krogle".

 

Gromozanska oblika spomina je tista, ki opazuje odnos med posameznikom in množico v prehajanju skozi zgodovinski čas: v torek, 17. novembra 2015, smo se v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani spominjali tridesetletnice smrti Avgusta Černigoja, konstruktivista, tržaškega avantgardista, velikana svetovne umetnosti. Černigoj, ki je umrl v prejšnjem stoletju, nam je vizualiziral zakonodajo, ki je zaživela šele v XXI. stoletju v vsej svoji suverenosti in razsežnosti.

 

Černigojeva rast in njegov razvoj sta potekala vzpredno z vzponom tržaškega, paravojaškega, škvadrističnega gibanja, ki je dobil svojo zmagoslavno obliko leta 1922 v fašistični falangi. To so bili tisti strankarski paravojaki, ki so požgali slovenski in hrvaški narodni dom v Trstu in Puli.

 

Pomnite to!

 

Sežana je oddaljena od Trsta 21,5 km.

 

Povejmo na glas za vse večne čase: Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

 

Italijansko fašistično gibanje je zgodovinsko gledano brez primere. Nastopilo je kot pobesnela primitivna horda, ki se je oblikovala v novo, človeštvu popolnoma neznano vrsto grožnje: "Država je vse, ničesar ni zunaj nje." Država začne groziti posamezniku, neposredno, brutalno, brezprizivno. Antagonizem je postal v hipu razviden, humanistična internacionala proti militantni nacionali, ki je težila k obnovi rimskega imperija. Mussolini imperator, Hitler imitator. Uboga Sežana, uboga Evropa.

 

Spomniti se je nabor urejenega mišljenja velikih celot in mikro dogodkov.

 

Fašisti so ogradili Ljubljano z žičnimi ovirami.

 

Kdo so bile prve žrtve, ki so jih hitlerjanci pobili, še preden so začeli pobijati komuniste in homoseksualce, hendikepirane in žide, rome in slovane in na koncu z raketami še londončane? Prvi v vrsti so bili anarho-sindikalisti. Ti so že sredi leta 1921 natančno analizirali odurno patologizacijo možne fašistične države. Fašisti so izvedli pogrom neverjetnih razsežnosti, šlo je za poslovni načrt vladajoče Kapitalije! Vladajoči aparat je bil vpleten na vseh ravneh fašističnega nasilja. Leta 1921 se je že organizirala prva antifašistična akcija, ki je dobila brezpogojno podporo predvsem med anarhisti, socialisti in komunisti. Podpornika sta bila tudi profesor Avgust Černigoj, anarho-komunist in Srečko Kosovel, socialist. Leta 1921 je imel Avgust Černigoj že šestindvajset let, Srečko Kosovel pa komaj osemanjst let.

 

Njuna druga svetovna vojna se je začela leta 1921.

 

Najmanjša oblika spomina je najzahtevnejša oblika zgodovine.

 

Na tem mestu bom prvič javno objavil najnovejši prispevek k zgodovinjenju slovenske historične avantgarde. Oralno dokumentirano vedenje o prvi Černigojevi konstruktivistični razstavi iz leta 1924 v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi ulici v Ljubljani. To razstavo danes razumemo kot eno središčnih koordinat modernizma XX. stoletja na Slovenskem. Podatkovno maso objavljam z dovoljenjem dr. Petra Krečiča, osrednjega raziskovalca primarnih virov tržaškega konstruktivističnega umetniškega gibanja.

 

Vstopimo v temo in motiv:

 

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, prof. Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. V prispevku ne bi hotel obnavljati zgodovine spora, predvsem bi rad poudaril, da predvsem ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel. Še enkrat naj ponovim, konflikt je bil osebne narave. Toliko o tem.

 

Intenzivnost konflikta je bila visoke amplitude. Opisal jo bom z vsebino osmrtnice, objavljene ob Kosovelovi smrti, ki je manifestirala Černigojevo avantgardistično držo. Takšna je, kot jo pričakujemo od tistega, ki razume umetnost smrtno resno: "Srečku Kosovelu, mojemu največjemu sovražniku."

 

Veljalo je, da si Kosovel ni ogledal prve Černigojeve razstave v Ljubljani.

 

Tako je veljalo vsaj do trenutka, dokler ni eden iz skupine tedanjih mladokomunistov, Ferdinand Gerlj (verodostojen oralni vir), zaupal 15. junija 1985 umetnostnem zgodovinarju dr. Petru Krečiču podatek, ki ga navajam: "Ker je bila Černigojeva razstava postavljena v času Ljubljanskega sejma, je to pomenilo, da je bil čas trajanja razstave od začetka avgusta do septembra, ko se začne šola. Mesec avgust je čas, ko so šolarji na počitnicah. Zato je skupina 'mladokomunistov' septembra, zbrana okrog bratov Klopčič, zaprosila prof. Černigoja, da jim pokaže svoje umetnine, čeprav je bila razstava že zaključena. Seveda jim je Černigoj ustregel ter jih povabil v leseno uto, na lokaciji Za gradom 3, kjer je imel svojo arhitekturno šolo. Gerlj je pričeval Krečiču, da so bili tisti, ki so si ogledali konstruktivistične umetnine poleg bratov Klopčič, Mileta in Franca, še Ludvik Merzel, Ivo Grohar, Stane Melihar, predvsem pa je bil tam tudi Srečko Kosovel, ki se je ravno v tistem času vrnil iz Tomaja s poletnih počitnic. Tako ne drži hipoteza, da si Kosovel ni ogledal Černigojevih konstruktivističnih umetniških del."

 

Zakaj je pomembeno to dejstvo? Zato, ker sporoča strokovnjakom, zgodovinarjem umetnosti, da je Srečko Kosovel videl neposredne učinke in materializacije Černigojevih umetniških dejanj po povratku iz weimarskega Bauhausa. To pa je pomembno zato, ker bo Kosovel v neposredni bodočnosti napisal konstruktivistične pesmi - umetnine, ki jih bo naslovil s "Konsi".

 

Srečko Kosovel je umrl pri dvaindvajsetih letih.

 

Napisal je tisoč dvesto pesmi.

 

Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,056
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,092
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,048
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,247
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,746
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,129
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 985
08/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,649
09/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 627
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,200