Komentar

Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

22.11.2015 09:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   srečko kosovel   avgust černigoj   XX stoletje   fašizem   avantgardizem   pesnik

Foto: arhiv Portala PLUS

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, profesorjem Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. Ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel.

Spominjati se, je proces, ki nas sili, da po tistem, ko smo dogodek že odživeli, ta isti dogodek premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Spomnjati se nečesa, je proces mišljenja in urejanja. Na eni strani gromozanskih struktur, ki so se nam kolektivno zgodile, na drugi strani pa mikrokoreografij mikrodogodkov. Obe možnosti atraktorsko pospešujemo v vseobsegajoče vedenje.

 

Zgodovina je znanost o tem, kar se je zgodilo.

 

Ustava "Svetovne republike", prebrana 17. novembra 2015 ob 24.00 v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani.

 

Preambula:: Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost.

 

Zato smo sklenili ne umreti!

 

Z najvišjo stopnjo odgovornosti do umetnosti in znanosti, z obrednostjo visoke tehnologije, ki nam jo narekujeta etična modaliteta in sekularna aksiomatičnost, zahtevamo, da vsi mrtvi in živi dostojanstveno bivamo na tem svetu.

 

Zato: nikomur ne bomo dopustili, da bi nam vzel tisto v kar smo vrojeni, v našo klimo in okolje. Nikomur ne bomo dopustili, da bi nekdo v imenu vseh drugih zastopal vse druge.

 

Koordinatnem sistemu spomina dodeljujemo zakonodajni sprožilec: lepoto in znanje kot ustavodajni kategoriji. Edina mogoča proizvodnja je proizvodnja lepega, ta pa ni samo pravica vsakega posameznika, temveč tudi njegova dolžnost - do sebe. Represivne resorje XX. stoletja bomo poslali na sonce, da se tam atomizirajo v energiji. Dokončno bomo naredili konec pobesnelemu svetu, ki je bil tisočletja primitivna, subordinacijska, binarna, globalna vojašnica. Naj se razblinijo militanti vseh vrst, predstavniki in posredniki v nič! Naj postane naša mojstrovina: nov družbeni red!"

 

V ponedeljek, 9. novembra, 2015 smo se spominjali 130 letnice rojstva enega najpomembnejših pesnikov XX. stoletja Velimirja Vladimiroviča Hlebnikova, avtorja pesmi "Predsednik zemeljske krogle".

 

Gromozanska oblika spomina je tista, ki opazuje odnos med posameznikom in množico v prehajanju skozi zgodovinski čas: v torek, 17. novembra 2015, smo se v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani spominjali tridesetletnice smrti Avgusta Černigoja, konstruktivista, tržaškega avantgardista, velikana svetovne umetnosti. Černigoj, ki je umrl v prejšnjem stoletju, nam je vizualiziral zakonodajo, ki je zaživela šele v XXI. stoletju v vsej svoji suverenosti in razsežnosti.

 

Černigojeva rast in njegov razvoj sta potekala vzpredno z vzponom tržaškega, paravojaškega, škvadrističnega gibanja, ki je dobil svojo zmagoslavno obliko leta 1922 v fašistični falangi. To so bili tisti strankarski paravojaki, ki so požgali slovenski in hrvaški narodni dom v Trstu in Puli.

 

Pomnite to!

 

Sežana je oddaljena od Trsta 21,5 km.

 

Povejmo na glas za vse večne čase: Fašizem je krizni menedžment kapitalizma!

 

Italijansko fašistično gibanje je zgodovinsko gledano brez primere. Nastopilo je kot pobesnela primitivna horda, ki se je oblikovala v novo, človeštvu popolnoma neznano vrsto grožnje: "Država je vse, ničesar ni zunaj nje." Država začne groziti posamezniku, neposredno, brutalno, brezprizivno. Antagonizem je postal v hipu razviden, humanistična internacionala proti militantni nacionali, ki je težila k obnovi rimskega imperija. Mussolini imperator, Hitler imitator. Uboga Sežana, uboga Evropa.

 

Spomniti se je nabor urejenega mišljenja velikih celot in mikro dogodkov.

 

Fašisti so ogradili Ljubljano z žičnimi ovirami.

 

Kdo so bile prve žrtve, ki so jih hitlerjanci pobili, še preden so začeli pobijati komuniste in homoseksualce, hendikepirane in žide, rome in slovane in na koncu z raketami še londončane? Prvi v vrsti so bili anarho-sindikalisti. Ti so že sredi leta 1921 natančno analizirali odurno patologizacijo možne fašistične države. Fašisti so izvedli pogrom neverjetnih razsežnosti, šlo je za poslovni načrt vladajoče Kapitalije! Vladajoči aparat je bil vpleten na vseh ravneh fašističnega nasilja. Leta 1921 se je že organizirala prva antifašistična akcija, ki je dobila brezpogojno podporo predvsem med anarhisti, socialisti in komunisti. Podpornika sta bila tudi profesor Avgust Černigoj, anarho-komunist in Srečko Kosovel, socialist. Leta 1921 je imel Avgust Černigoj že šestindvajset let, Srečko Kosovel pa komaj osemanjst let.

 

Njuna druga svetovna vojna se je začela leta 1921.

 

Najmanjša oblika spomina je najzahtevnejša oblika zgodovine.

 

Na tem mestu bom prvič javno objavil najnovejši prispevek k zgodovinjenju slovenske historične avantgarde. Oralno dokumentirano vedenje o prvi Černigojevi konstruktivistični razstavi iz leta 1924 v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi ulici v Ljubljani. To razstavo danes razumemo kot eno središčnih koordinat modernizma XX. stoletja na Slovenskem. Podatkovno maso objavljam z dovoljenjem dr. Petra Krečiča, osrednjega raziskovalca primarnih virov tržaškega konstruktivističnega umetniškega gibanja.

 

Vstopimo v temo in motiv:

 

Danes nam je dobro znan in dokumentiran spor med osrednjima akterjema avantgardnega gibanja, prof. Avgustom Černigojem in Srečkom Kosovelom. V prispevku ne bi hotel obnavljati zgodovine spora, predvsem bi rad poudaril, da predvsem ni šlo zgolj za stilno-formativno polemiko, kot je to običajno med umetniki, temveč je bil konflik osebne narave. Povezan je bil s Kosovelovo sestro Karmelo Kosovel. Še enkrat naj ponovim, konflikt je bil osebne narave. Toliko o tem.

 

Intenzivnost konflikta je bila visoke amplitude. Opisal jo bom z vsebino osmrtnice, objavljene ob Kosovelovi smrti, ki je manifestirala Černigojevo avantgardistično držo. Takšna je, kot jo pričakujemo od tistega, ki razume umetnost smrtno resno: "Srečku Kosovelu, mojemu največjemu sovražniku."

 

Veljalo je, da si Kosovel ni ogledal prve Černigojeve razstave v Ljubljani.

 

Tako je veljalo vsaj do trenutka, dokler ni eden iz skupine tedanjih mladokomunistov, Ferdinand Gerlj (verodostojen oralni vir), zaupal 15. junija 1985 umetnostnem zgodovinarju dr. Petru Krečiču podatek, ki ga navajam: "Ker je bila Černigojeva razstava postavljena v času Ljubljanskega sejma, je to pomenilo, da je bil čas trajanja razstave od začetka avgusta do septembra, ko se začne šola. Mesec avgust je čas, ko so šolarji na počitnicah. Zato je skupina 'mladokomunistov' septembra, zbrana okrog bratov Klopčič, zaprosila prof. Černigoja, da jim pokaže svoje umetnine, čeprav je bila razstava že zaključena. Seveda jim je Černigoj ustregel ter jih povabil v leseno uto, na lokaciji Za gradom 3, kjer je imel svojo arhitekturno šolo. Gerlj je pričeval Krečiču, da so bili tisti, ki so si ogledali konstruktivistične umetnine poleg bratov Klopčič, Mileta in Franca, še Ludvik Merzel, Ivo Grohar, Stane Melihar, predvsem pa je bil tam tudi Srečko Kosovel, ki se je ravno v tistem času vrnil iz Tomaja s poletnih počitnic. Tako ne drži hipoteza, da si Kosovel ni ogledal Černigojevih konstruktivističnih umetniških del."

 

Zakaj je pomembeno to dejstvo? Zato, ker sporoča strokovnjakom, zgodovinarjem umetnosti, da je Srečko Kosovel videl neposredne učinke in materializacije Černigojevih umetniških dejanj po povratku iz weimarskega Bauhausa. To pa je pomembno zato, ker bo Kosovel v neposredni bodočnosti napisal konstruktivistične pesmi - umetnine, ki jih bo naslovil s "Konsi".

 

Srečko Kosovel je umrl pri dvaindvajsetih letih.

 

Napisal je tisoč dvesto pesmi.

 

Najkompleksnejša oblika spomina je spomin na bodočnost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
26
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
31
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,593
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,890
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,421
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,775
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,440
06/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 2,420
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,670
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,887
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,318
10/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,706