Komentar

Mramolada

Epilog Mramorjeve davčne polomije je logičen: povsem je porušen socialni dialog, socialni sporazum je le še mrtva črka na papirju. Gospodarske zbornice in združenja delodajalcev nikdar niso bili tako složni. Ekonomsko socialni svet se je znašel pod bojkotom predstavnikov gospodarstva. 

26.11.2015 00:41
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   davki   gospodarstvo   socialni dialog

Foto: pixabay.com

Madeže od marmelade, ki jih je zakuhal minister Mramor, bo težko zbrisati. Lahko bi ji rekli kar mramolada. A jih bo treba očistiti, ker nam sicer vsem ne bo dobro.

Davčne antireforme niti reforme ne bo. Vsaj za zdaj še ne. Ostajajo pa zelo grenak priokus, zelo slaba tolažba in veliko vprašanje. Grenak priokus, ker je ministrstvo za finance zelo podcenjujoče pojasnjevalo predlog ukrepov. Slaba tolažba zaradi tega, ker boljšega davčnega okolja še nekaj časa ne bo. Veliko vprašanje pa je, ali pri tako rokohitrsko predlagani in umaknjeni reformi morda ni šlo le za blef.

 

Minister Dušan Mramor je imel namreč analizo davčnih stopenj v primerjavi s tujino na mizi že konec aprila. S predlogom konkretnih ukrepov je čakal vse do novembra. Omejil pa je javno razpravo na zgolj nekaj dni. Ob koncu je še navrgel, da naj jo gospodarstvo sprejme ali pa jo bo umaknil. Kar je na koncu novembrske rokohitrske operacije tudi storil. Tako se resna reforma pač ne sprejema, ker vnaprej spodbuja nezaupanje. Zaupanje v ministrstvo za finance in njegova verodostojnost sta po tej epizodi najbrž najnižje doslej v zadnjem času. Razlogov za to je več.

 

1. Že omenjena časovnica potez ministrstva za finance, ki ni spoštljiva do ključnih deležnikov v socialnem dialogu, tudi do sindikatov, ne le do delodajakcev.

To je tako, kot bi profesor skrival gradivo pred študenti večino šolskega leta, ga potem v svežnju objavil in dal študentom nekaj dni časa za pripravo na izpit.

 

2. Ministrstvo za finance se je pri tem sklicevalo na javnofinančno konsolidacijo, češ da zato ni prostora za razbremenitev gospodarstva. Pred tem pa se je Vlada Republike Slovenije dogovorila s sindikati za 150 milijonov evrov večjo tekočo javno porabo.

To je tako, kot da bi starši dali enemu otroku pred očmi drugega otroka 150 evrov, drugemu pa bi rekli, da je v družinski blagajni zmanjkalo denarja za žepnino.

 

3. Ministrstvo za finance je trdilo, da so olajšave za investicije povsem brez učinka, prav tako, da olajšave za raziskave in razvoj nimajo takšnega učinka, kot trdi gospodarstvo. Kot da iz svojega kabineta ne bi videli, da v sodobnem svetu države na globalni ravni tekmujejo za investicije. Brez vlagateljev ni delovnih mest, zato jih države spodbujajo z olajšavami za reinvestiranje dobička. Najbolj nesmiselno pa je, da je bilo to storjeno prav v času, ko se gospodarski minister Zdravko Počivalšek pripravlja na promocijo Slovenije, saj pripravlja katalog za investitorje. Kako bi Počivalšek lahko pozdravil investitorje? "Dobrodošli v Sloveniji. Pravkar smo vam zmanjšali spodbude"?

To je iz zornega kota investitorja približno tako, kot če bi kot potrošnik na internetu iskal dobro ponudbo za počitnice, torej tiste z oznako "akcija" in popusti. Med iskanjem pa bi naletel na primer akcije, kjer bi bil popust prečrtan, zraven pa bi še vedno pisalo "akcija". Bi investirali svoj denar v takšne počitnice?

 

4. Ministrstvo za finance se je pri argumentaciji v medijih sklicevalo na domače in mednarodne študije, a jih ni navedlo. Menda so jih objavili v petek. Ko je bil zadnji dan javne razprave.

To je tako, kot če bi prejeli izračun dohodnine brez obrazložitve. Slednjo bi vam pa poslali zadnji dan, ko imate še možnost za pritožbo. Pri čemer bi imeli pri dohodnini še srečo, da obrazložitev ni dolga. Študije in analize so pač malce daljše. Potrebujejo malce več časa za vpogled.

 

5. Ministrstvo za finance ni sledilo Aktu za mala podjetja, v katerem Evropska komisija opozarja zakonodajalca na posebno presojo zakonskih sprememb, ki bi prizadela mala podjetja. Naši izračuni so jasni. Znižanje olajšave za investicije v opremo in neopredmetena sredstva bi dodatno obremenilo 19.000 malih in srednjih podjetij.

To je tako, kot bi se odločili skočiti čez jarek, ne da bi preverili, kako širok in kako globok je.

 

6. Navsezadnje izračun prikaže, da bi znižanje olajšav dodatno obremenilo gospodarstvo za 70 milijonov evrov, po drugi strani pa bi razbremenitev nagrajevanja pomenila 30 milijonov več za zaposlene. Ne pa tudi za podjetja. A ob tem je treba poudariti, da se ohranja 4. dohodninski razred, ki je bil mišljen zgolj kot začasen in ki je vreden 32 milijonov evrov. Tudi za zaposlene je torej končni rezultat minus dva milijona, za državo plus dva milijona evrov. Ne drži torej teza ministrstva, da gre za "uravnotežen predlog". Gre tudi vsebinsko za antireformo. Po davku na dodano vrednost za študentsko delo, koncesijah za vodo, podaljšanju višje stopnje DDV, višjih bruto minimalnih plačah z dodatki, davčnih blagajnah brez nižjih stopenj itn. je bila tudi ta poteza namenjena samo polnjenju proračuna.

To je tako, kot če bi dober matematik podcenjeval ostale, češ saj nihče ne zna tako dobro računati kot on.

 

 

Epilog je logičen. Povsem je porušen socialni dialog. Socialni sporazum je skoraj zagotovo le še mrtva črka na papirju. Gospodarske zbornice in združenja delodajalcev nikdar niso bili tako složni. Ekonomsko socialni svet se je znašel pod bojkotom predstavnikov gospodarstva. Predvsem pa slednji po takšni odisejadi ne morejo verjeti več niti eni številki ali enemu argumentu, ki ga navaja ministrstvo za finance.

 

Še več. Ministra za finance je že okrcala Evropska komisija, ker preveč troši. Bruselj in ILO (Mednarodna organizacija dela) bosta s strani vsaj nekaj podpisnikov socialnega sporazuma zelo kmalu obveščena o razlogih za odstop od sporazuma. Dokument, ki je bil glavni argument vlade, da je socialni dialog v Sloveniji dober, bo po samo nekaj mesecih izpuhtel. Za to formo pač ni bilo prave vsebine s strani vlade. Predvsem ministrstva za finance.

 

Gospodarstveniki ne želijo rušiti nobene vlade, ker to prinaša preveliko nestabilnost. Zato je to opozorilo vladi še toliko pomembneje. Ne gre le za gospodarstvenike. Gre za nekorekten odnos do večine aktivnega prebivalstva, ki dela v gospodarstvu. Gre za nekorekten odnos do večjega dela volivcev. Z nenehnim obremenjevanjem in davčnim izčrpavanjem podjetij se nalaga samo nova bremena tudi oziroma predvsem zaposlenim.

 

Madeže od marmelade, ki jih je zakuhal minister Mramor, bo težko zbrisati. Lahko bi ji rekli kar mramolada. A jih bo treba očistiti, ker nam sicer vsem ne bo dobro. Slovenija je na 16. mestu po višini bruto domačega proizvoda na zaposlenega med članicami EU. Po merilu, koliko ustvarimo, smo torej pod povprečjem EU. Po deležu javne porabe v BDP pa smo na 10. mestu. Obnašamo se, kot bi bili tako razviti kot tiste države, ki so pred desetletji ustanovile evropsko dvanajsterico!

 

Avstrija je poleti potrdila korenito davčno reformo. Za 4,5 milijarde evrov bodo razbremenili prebivalce pri dohodnini. A država pričakuje, da bo tako povečala domačo potrošnjo in dobila davke drugje, denimo pri višjem DDV. Pri nas pa očitno še vedno prevladuje miselnost, da se kupna moč in domača potrošnja povečuje z višjo javno porabo in hkrati z dodatnimi bremeni večine zaposlenih v državi.

 

Gospod Mramor, čas je za resno davčno reformo in razbremenitev podjetij in ljudstva. Samo tako bo vaš, Mramorjev indeks sreče res deloval in bomo v Sloveniji končno spet tudi več zaposlovali. Predvsem mlade, ki so še vedno največje žrtve krize, kot tudi sami velikokrat radi ugotavljate.

 

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,429
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,406
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,548
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,889
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,898
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,847
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,794
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,271
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,026