Davčne antireforme niti reforme ne bo. Vsaj za zdaj še ne. Ostajajo pa zelo grenak priokus, zelo slaba tolažba in veliko vprašanje. Grenak priokus, ker je ministrstvo za finance zelo podcenjujoče pojasnjevalo predlog ukrepov. Slaba tolažba zaradi tega, ker boljšega davčnega okolja še nekaj časa ne bo. Veliko vprašanje pa je, ali pri tako rokohitrsko predlagani in umaknjeni reformi morda ni šlo le za blef.

Minister Dušan Mramor je imel namreč analizo davčnih stopenj v primerjavi s tujino na mizi že konec aprila. S predlogom konkretnih ukrepov je čakal vse do novembra. Omejil pa je javno razpravo na zgolj nekaj dni. Ob koncu je še navrgel, da naj jo gospodarstvo sprejme ali pa jo bo umaknil. Kar je na koncu novembrske rokohitrske operacije tudi storil. Tako se resna reforma pač ne sprejema, ker vnaprej spodbuja nezaupanje. Zaupanje v ministrstvo za finance in njegova verodostojnost sta po tej epizodi najbrž najnižje doslej v zadnjem času. Razlogov za to je več.

1. Že omenjena časovnica potez ministrstva za finance, ki ni spoštljiva do ključnih deležnikov v socialnem dialogu, tudi do sindikatov, ne le do delodajakcev.

To je tako, kot bi profesor skrival gradivo pred študenti večino šolskega leta, ga potem v svežnju objavil in dal študentom nekaj dni časa za pripravo na izpit.

2. Ministrstvo za finance se je pri tem sklicevalo na javnofinančno konsolidacijo, češ da zato ni prostora za razbremenitev gospodarstva. Pred tem pa se je Vlada Republike Slovenije dogovorila s sindikati za 150 milijonov evrov večjo tekočo javno porabo.

To je tako, kot da bi starši dali enemu otroku pred očmi drugega otroka 150 evrov, drugemu pa bi rekli, da je v družinski blagajni zmanjkalo denarja za žepnino.

3. Ministrstvo za finance je trdilo, da so olajšave za investicije povsem brez učinka, prav tako, da olajšave za raziskave in razvoj nimajo takšnega učinka, kot trdi gospodarstvo. Kot da iz svojega kabineta ne bi videli, da v sodobnem svetu države na globalni ravni tekmujejo za investicije. Brez vlagateljev ni delovnih mest, zato jih države spodbujajo z olajšavami za reinvestiranje dobička. Najbolj nesmiselno pa je, da je bilo to storjeno prav v času, ko se gospodarski minister Zdravko Počivalšek pripravlja na promocijo Slovenije, saj pripravlja katalog za investitorje. Kako bi Počivalšek lahko pozdravil investitorje? "Dobrodošli v Sloveniji. Pravkar smo vam zmanjšali spodbude"?

To je iz zornega kota investitorja približno tako, kot če bi kot potrošnik na internetu iskal dobro ponudbo za počitnice, torej tiste z oznako "akcija" in popusti. Med iskanjem pa bi naletel na primer akcije, kjer bi bil popust prečrtan, zraven pa bi še vedno pisalo "akcija". Bi investirali svoj denar v takšne počitnice?

4. Ministrstvo za finance se je pri argumentaciji v medijih sklicevalo na domače in mednarodne študije, a jih ni navedlo. Menda so jih objavili v petek. Ko je bil zadnji dan javne razprave.

To je tako, kot če bi prejeli izračun dohodnine brez obrazložitve. Slednjo bi vam pa poslali zadnji dan, ko imate še možnost za pritožbo. Pri čemer bi imeli pri dohodnini še srečo, da obrazložitev ni dolga. Študije in analize so pač malce daljše. Potrebujejo malce več časa za vpogled.

5. Ministrstvo za finance ni sledilo Aktu za mala podjetja, v katerem Evropska komisija opozarja zakonodajalca na posebno presojo zakonskih sprememb, ki bi prizadela mala podjetja. Naši izračuni so jasni. Znižanje olajšave za investicije v opremo in neopredmetena sredstva bi dodatno obremenilo 19.000 malih in srednjih podjetij.

To je tako, kot bi se odločili skočiti čez jarek, ne da bi preverili, kako širok in kako globok je.

6. Navsezadnje izračun prikaže, da bi znižanje olajšav dodatno obremenilo gospodarstvo za 70 milijonov evrov, po drugi strani pa bi razbremenitev nagrajevanja pomenila 30 milijonov več za zaposlene. Ne pa tudi za podjetja. A ob tem je treba poudariti, da se ohranja 4. dohodninski razred, ki je bil mišljen zgolj kot začasen in ki je vreden 32 milijonov evrov. Tudi za zaposlene je torej končni rezultat minus dva milijona, za državo plus dva milijona evrov. Ne drži torej teza ministrstva, da gre za "uravnotežen predlog". Gre tudi vsebinsko za antireformo. Po davku na dodano vrednost za študentsko delo, koncesijah za vodo, podaljšanju višje stopnje DDV, višjih bruto minimalnih plačah z dodatki, davčnih blagajnah brez nižjih stopenj itn. je bila tudi ta poteza namenjena samo polnjenju proračuna.

To je tako, kot če bi dober matematik podcenjeval ostale, češ saj nihče ne zna tako dobro računati kot on.

Epilog je logičen. Povsem je porušen socialni dialog. Socialni sporazum je skoraj zagotovo le še mrtva črka na papirju. Gospodarske zbornice in združenja delodajalcev nikdar niso bili tako složni. Ekonomsko socialni svet se je znašel pod bojkotom predstavnikov gospodarstva. Predvsem pa slednji po takšni odisejadi ne morejo verjeti več niti eni številki ali enemu argumentu, ki ga navaja ministrstvo za finance.

Še več. Ministra za finance je že okrcala Evropska komisija, ker preveč troši. Bruselj in ILO (Mednarodna organizacija dela) bosta s strani vsaj nekaj podpisnikov socialnega sporazuma zelo kmalu obveščena o razlogih za odstop od sporazuma. Dokument, ki je bil glavni argument vlade, da je socialni dialog v Sloveniji dober, bo po samo nekaj mesecih izpuhtel. Za to formo pač ni bilo prave vsebine s strani vlade. Predvsem ministrstva za finance.

Gospodarstveniki ne želijo rušiti nobene vlade, ker to prinaša preveliko nestabilnost. Zato je to opozorilo vladi še toliko pomembneje. Ne gre le za gospodarstvenike. Gre za nekorekten odnos do večine aktivnega prebivalstva, ki dela v gospodarstvu. Gre za nekorekten odnos do večjega dela volivcev. Z nenehnim obremenjevanjem in davčnim izčrpavanjem podjetij se nalaga samo nova bremena tudi oziroma predvsem zaposlenim.

Madeže od marmelade, ki jih je zakuhal minister Mramor, bo težko zbrisati. Lahko bi ji rekli kar mramolada. A jih bo treba očistiti, ker nam sicer vsem ne bo dobro. Slovenija je na 16. mestu po višini bruto domačega proizvoda na zaposlenega med članicami EU. Po merilu, koliko ustvarimo, smo torej pod povprečjem EU. Po deležu javne porabe v BDP pa smo na 10. mestu. Obnašamo se, kot bi bili tako razviti kot tiste države, ki so pred desetletji ustanovile evropsko dvanajsterico!

Avstrija je poleti potrdila korenito davčno reformo. Za 4,5 milijarde evrov bodo razbremenili prebivalce pri dohodnini. A država pričakuje, da bo tako povečala domačo potrošnjo in dobila davke drugje, denimo pri višjem DDV. Pri nas pa očitno še vedno prevladuje miselnost, da se kupna moč in domača potrošnja povečuje z višjo javno porabo in hkrati z dodatnimi bremeni večine zaposlenih v državi.

Gospod Mramor, čas je za resno davčno reformo in razbremenitev podjetij in ljudstva. Samo tako bo vaš, Mramorjev indeks sreče res deloval in bomo v Sloveniji končno spet tudi več zaposlovali. Predvsem mlade, ki so še vedno največje žrtve krize, kot tudi sami velikokrat radi ugotavljate.

Goran Novković je izvršni direktor GZS.