Komentar

Prvi predsednik in prvi pisatelj

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva.

27.11.2015 07:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   milan kučan   božo repe   biografija

Foto: arhiv Portala PLUS

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju.

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Novejša Pirjevčeva knjiga Tito in tovariši (2011) ima nekaj več kot 700 strani in je - čeprav črpa iz Dedijerja - precej drugačna. Dedijer je v svojo knjigo natrpal različna gradiva: od citatov iz drugih knjig do različnih listin, časopisnih člankov, pisem, vsakršnih poročil in sporočil, ki so v nekaterih primerih vključena v avtorjevo pripoved, v drugih dodana na koncu v drobnejšem tisku. Dedijerjeva knjiga iz leta 1981 je težje berljiva od Pirjevčeve, čeprav se tudi ta avtor ni odrekel t.i. znanstvenemu aparatu, citatom, opombam itn.

 

Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva. Od bralca zahteva precej pozornosti, da loči avtorjevo pripoved od virov (predsednikovih zapiskov, njegovih in tujih pisem, izjav, člankov, govorov...), ki so navedeni v takšnem obsegu, da se mimogrede izgubi nit. Razlika med Repetovo in drugimi biografijami pa je predvsem v tem, da je »predmet« njegove knjige še živ in dejaven politik. V tej razliki je tudi temeljni problem Prvega predsednika.

 

Del problema je naslov, ki zbuja vtis, da ne gre za časovno opredelitev, ampak za najvišji, neponovljiv in vsem nadrejeni oblastni položaj, nekaj takšnega kot prvi konzul (francoskega revolucionarnega režima), prvi sekretar (KP) ali prvi minister (Prime Minister). Pričakovali bi, da bo Milan Kučan - morda s pomočjo pisatelja v senci ("ghost writer") - napisal svoje spomine, vendar je bila odločitev drugačna. Božo Repe je z ambicijo, da postane prvi pisatelj, brez strahu, da ga bodo postavila na laž poznejša odkritja ali da mu bodo zgodovinarski kolegi očitali pristranskost, izstopil iz sence.

 

Repetova knjiga vsebuje pet delov, pri čemer se zanimivejša pripoved začne ob koncu drugega dela (proces proti četverici 1988) in konča v četrtem delu (Depala vas 1994). Osredotočenost na ta čas - gre za približno polovico teksta - je povezana s spori med slovensko komunistično tradicijo in glavnimi osebnostmi nove države. Avtor se tu posebej ogorčeno ukvarja z Drnovškom in Janšo. Uvodni (mladost in partijska kariera) in sklepni del knjige (Forum 21) pa bosta bolj pritegnila Kučanove oboževalce.

 

Repe s pomočjo relativno dostojnih argumentov prikazuje konstruktivno držo Milana Kučana v času osamosvajanja. Ti prikazi se ne razlikujejo bistveno od drugih poročil ali pričevanj sodobnikov, med katerimi se je ob Francetu Bučarju, Petru Jambreku, Janezu Janši in Jožetu Pučniku javno oglašal tudi pisec teh vrstic. Opisi razširjenih sestankov predsedstva, predvsem pa sestankov v Zagrebu in na Brionih predstavljajo prispevek k enciklopediji osamosvojitve.

 

V okviru pričujočega komentarja je mogoče/treba omeniti in oceniti predvsem pasaže v četrtem delu Prvega predsednika, ki zadevajo odnos do Drnovškove vlade, do NATO in do Srednje Evrope oz. do Višegrajske četverice.

 

Mimogrede je treba reči, da ne drži trditev o spretnosti italijanskega ministra De Michelisa v zvezi z Osimskimi sporazumi (str. 435). Italija slovenskega nasledstva sporazumov ni priznala v času ministrovanja De Michelisa, ampak konec julija 1992, v času njegovega naslednika Vincenza Scottija. De Michelis je potem, ko je nasprotoval njeni politiki leta 1990, Sloveniji pač koristil konec leta 1991, ko je na sestanku ministrskega sveta EU pomagal (Genscherju) pri mednarodnem priznanju Slovenije. Enako ne drži trditev o Drnovškovi "aristokratski vzvišeni pozi" glede Višegrajske četverice, ki naj bi bila sicer pripravljena za povezavo s Slovenijo. Takšne pripravljenosti - kot je razvidno iz uradnih gradiv - žal ni bilo. Bilo pa je veliko izmikanja na strani višegrajskih držav. Sodelovanje z njimi bi bilo vsestransko koristnejše kot balkanska politika, ki jo je predvsem zagovarjal Kučan (glej strani 444-450), tudi ko je šlo za bosanske in hrvaške varčevalce Ljubljanske banke. Njegova stališča, ki so bila nemara razumljiva z moralnega vidika, so dvigala vročino v bivših jugoslovanskih republikah, predvsem pa so bila v nasprotju z Dunajsko pogodbo o nasledstvu (2001). Na tej točki sta si bili dejansko navzkriž Kučanova in Drnovškova politika. Ko je pisec teh vrstic nekoč vprašal Drnovška, ali ne bi bilo smiselno varčevalce preprosto izplačati, je Drnovšek odgovoril, da bi bilo to "predrago" in da gre za "preveč denarja".

 

Še večja je zgodba o vključevanju Slovenije v NATO (str. 438-444), pri čemer Repe za podkrepitev svojih in Kučanovih stališč uporablja dolge traktate publicista Vlada Miheljaka. Repe pa se ne ukvarja z dogodkoma, ki sta resno nasprotovala članstvu Slovenije v NATO. Slovenska levica je to članstvo dejansko sprejemala s stisnjenimi zobmi, pri čemer je Kučan na sestanku z nemškim kanclerjem Kohlom 28. maja 1997, tik pred odločitvijo, ali naj Slovenija leta skupaj s Češko, Madžarsko in Poljsko postane članica NATO, odgovoril, da Slovenijo zanima predvsem članstvo v Evropski uniji. Potem, ko je izpadla iz igre za NATO, so slovenski t.i. levičarji - v osebi veleposlanika pri OZN Türka - leta 1998 državo včlanili v protinatovski klub New Agenda Coalition, od koder jo je izvlekel Janez Drnovšek.

 

Repe se precej (str. 482-489) ukvarja z dogodkom v Novi Gorici februarja 1994, ko je Kučan govoril o "sredstvih za premagovanje sovražnikov". Repe (in Kučan) dokazuje(ta), da ni šlo za napoved predsednikovega ravnanja, ampak - nasprotno - za označevanje nedemokratičnih prijemov predsednikovih nasprotnikov. Ti naj bi menili, da so dovoljena vsa sredstva, "najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična". Žal je Kučan hoté ali nehoté dopustil različne razlage. Glede na to, da njegovi nasprotniki niso nikogar "fizično likvidirali", je bila njegova izjava najmanj neumestna. Ker je bila nekoč po fizičnih likvidacijah znana politika predsednikove bivše stranke, so bile razlage, ki so likvidacije pripisovale novim strankam, še toliko bolj  neprijetne.  Neumestna izjava je povzročila veliko prahu, saj so mnogi namenoma ali tudi iz nevednosti očitali, da so bile v Novi Gorici napovedane fizične likvidacije. Tisti, ki jim fizične likvidacije ne pridejo na misel, o njih menda ne govorijo.

 

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju. Memoari predsednikov in drugih pomembnih ljudi (tudi če so napisani s pomočjo pisateljev v senci) so pogosto podcenjevani, vendar nadvse pomembni viri za navadne in poklicne bralce. Iz življenjepisov se nemara naučimo več kot iz zgodovinarskih knjig, posebej, če so napisane v preveliki bližini svojih junakov. O Repetovem Prvem predsedniku bodo mnogi rekli, da avtor predmetu svojega pisanja pravzaprav ni bil dorasel. Kučanovi čevlji so bili za Repeta morda vseeno preveliki. Morda pa bodo nekoč izšli Repetovi Novi prispevki za biografijo Milana Kučana?

 

 

Božo Repe, Prvi predsednik, Ljubljana 2015, založba Modrijan

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
0
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
3
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,154
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,637
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,397
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,204
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,787
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,331
07/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,496
08/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,381
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,278
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,680