Komentar

Prvi predsednik in prvi pisatelj

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva.

27.11.2015 07:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   milan kučan   božo repe   biografija

Foto: arhiv Portala PLUS

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju.

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Novejša Pirjevčeva knjiga Tito in tovariši (2011) ima nekaj več kot 700 strani in je - čeprav črpa iz Dedijerja - precej drugačna. Dedijer je v svojo knjigo natrpal različna gradiva: od citatov iz drugih knjig do različnih listin, časopisnih člankov, pisem, vsakršnih poročil in sporočil, ki so v nekaterih primerih vključena v avtorjevo pripoved, v drugih dodana na koncu v drobnejšem tisku. Dedijerjeva knjiga iz leta 1981 je težje berljiva od Pirjevčeve, čeprav se tudi ta avtor ni odrekel t.i. znanstvenemu aparatu, citatom, opombam itn.

 

Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva. Od bralca zahteva precej pozornosti, da loči avtorjevo pripoved od virov (predsednikovih zapiskov, njegovih in tujih pisem, izjav, člankov, govorov...), ki so navedeni v takšnem obsegu, da se mimogrede izgubi nit. Razlika med Repetovo in drugimi biografijami pa je predvsem v tem, da je »predmet« njegove knjige še živ in dejaven politik. V tej razliki je tudi temeljni problem Prvega predsednika.

 

Del problema je naslov, ki zbuja vtis, da ne gre za časovno opredelitev, ampak za najvišji, neponovljiv in vsem nadrejeni oblastni položaj, nekaj takšnega kot prvi konzul (francoskega revolucionarnega režima), prvi sekretar (KP) ali prvi minister (Prime Minister). Pričakovali bi, da bo Milan Kučan - morda s pomočjo pisatelja v senci ("ghost writer") - napisal svoje spomine, vendar je bila odločitev drugačna. Božo Repe je z ambicijo, da postane prvi pisatelj, brez strahu, da ga bodo postavila na laž poznejša odkritja ali da mu bodo zgodovinarski kolegi očitali pristranskost, izstopil iz sence.

 

Repetova knjiga vsebuje pet delov, pri čemer se zanimivejša pripoved začne ob koncu drugega dela (proces proti četverici 1988) in konča v četrtem delu (Depala vas 1994). Osredotočenost na ta čas - gre za približno polovico teksta - je povezana s spori med slovensko komunistično tradicijo in glavnimi osebnostmi nove države. Avtor se tu posebej ogorčeno ukvarja z Drnovškom in Janšo. Uvodni (mladost in partijska kariera) in sklepni del knjige (Forum 21) pa bosta bolj pritegnila Kučanove oboževalce.

 

Repe s pomočjo relativno dostojnih argumentov prikazuje konstruktivno držo Milana Kučana v času osamosvajanja. Ti prikazi se ne razlikujejo bistveno od drugih poročil ali pričevanj sodobnikov, med katerimi se je ob Francetu Bučarju, Petru Jambreku, Janezu Janši in Jožetu Pučniku javno oglašal tudi pisec teh vrstic. Opisi razširjenih sestankov predsedstva, predvsem pa sestankov v Zagrebu in na Brionih predstavljajo prispevek k enciklopediji osamosvojitve.

 

V okviru pričujočega komentarja je mogoče/treba omeniti in oceniti predvsem pasaže v četrtem delu Prvega predsednika, ki zadevajo odnos do Drnovškove vlade, do NATO in do Srednje Evrope oz. do Višegrajske četverice.

 

Mimogrede je treba reči, da ne drži trditev o spretnosti italijanskega ministra De Michelisa v zvezi z Osimskimi sporazumi (str. 435). Italija slovenskega nasledstva sporazumov ni priznala v času ministrovanja De Michelisa, ampak konec julija 1992, v času njegovega naslednika Vincenza Scottija. De Michelis je potem, ko je nasprotoval njeni politiki leta 1990, Sloveniji pač koristil konec leta 1991, ko je na sestanku ministrskega sveta EU pomagal (Genscherju) pri mednarodnem priznanju Slovenije. Enako ne drži trditev o Drnovškovi "aristokratski vzvišeni pozi" glede Višegrajske četverice, ki naj bi bila sicer pripravljena za povezavo s Slovenijo. Takšne pripravljenosti - kot je razvidno iz uradnih gradiv - žal ni bilo. Bilo pa je veliko izmikanja na strani višegrajskih držav. Sodelovanje z njimi bi bilo vsestransko koristnejše kot balkanska politika, ki jo je predvsem zagovarjal Kučan (glej strani 444-450), tudi ko je šlo za bosanske in hrvaške varčevalce Ljubljanske banke. Njegova stališča, ki so bila nemara razumljiva z moralnega vidika, so dvigala vročino v bivših jugoslovanskih republikah, predvsem pa so bila v nasprotju z Dunajsko pogodbo o nasledstvu (2001). Na tej točki sta si bili dejansko navzkriž Kučanova in Drnovškova politika. Ko je pisec teh vrstic nekoč vprašal Drnovška, ali ne bi bilo smiselno varčevalce preprosto izplačati, je Drnovšek odgovoril, da bi bilo to "predrago" in da gre za "preveč denarja".

 

Še večja je zgodba o vključevanju Slovenije v NATO (str. 438-444), pri čemer Repe za podkrepitev svojih in Kučanovih stališč uporablja dolge traktate publicista Vlada Miheljaka. Repe pa se ne ukvarja z dogodkoma, ki sta resno nasprotovala članstvu Slovenije v NATO. Slovenska levica je to članstvo dejansko sprejemala s stisnjenimi zobmi, pri čemer je Kučan na sestanku z nemškim kanclerjem Kohlom 28. maja 1997, tik pred odločitvijo, ali naj Slovenija leta skupaj s Češko, Madžarsko in Poljsko postane članica NATO, odgovoril, da Slovenijo zanima predvsem članstvo v Evropski uniji. Potem, ko je izpadla iz igre za NATO, so slovenski t.i. levičarji - v osebi veleposlanika pri OZN Türka - leta 1998 državo včlanili v protinatovski klub New Agenda Coalition, od koder jo je izvlekel Janez Drnovšek.

 

Repe se precej (str. 482-489) ukvarja z dogodkom v Novi Gorici februarja 1994, ko je Kučan govoril o "sredstvih za premagovanje sovražnikov". Repe (in Kučan) dokazuje(ta), da ni šlo za napoved predsednikovega ravnanja, ampak - nasprotno - za označevanje nedemokratičnih prijemov predsednikovih nasprotnikov. Ti naj bi menili, da so dovoljena vsa sredstva, "najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična". Žal je Kučan hoté ali nehoté dopustil različne razlage. Glede na to, da njegovi nasprotniki niso nikogar "fizično likvidirali", je bila njegova izjava najmanj neumestna. Ker je bila nekoč po fizičnih likvidacijah znana politika predsednikove bivše stranke, so bile razlage, ki so likvidacije pripisovale novim strankam, še toliko bolj  neprijetne.  Neumestna izjava je povzročila veliko prahu, saj so mnogi namenoma ali tudi iz nevednosti očitali, da so bile v Novi Gorici napovedane fizične likvidacije. Tisti, ki jim fizične likvidacije ne pridejo na misel, o njih menda ne govorijo.

 

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju. Memoari predsednikov in drugih pomembnih ljudi (tudi če so napisani s pomočjo pisateljev v senci) so pogosto podcenjevani, vendar nadvse pomembni viri za navadne in poklicne bralce. Iz življenjepisov se nemara naučimo več kot iz zgodovinarskih knjig, posebej, če so napisane v preveliki bližini svojih junakov. O Repetovem Prvem predsedniku bodo mnogi rekli, da avtor predmetu svojega pisanja pravzaprav ni bil dorasel. Kučanovi čevlji so bili za Repeta morda vseeno preveliki. Morda pa bodo nekoč izšli Repetovi Novi prispevki za biografijo Milana Kučana?

 

 

Božo Repe, Prvi predsednik, Ljubljana 2015, založba Modrijan

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
2
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
11
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
16
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.883
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.329
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.304
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.016
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938