Komentar

Prvi predsednik in prvi pisatelj

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva.

27.11.2015 07:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   milan kučan   božo repe   biografija

Foto: arhiv Portala PLUS

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju.

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Novejša Pirjevčeva knjiga Tito in tovariši (2011) ima nekaj več kot 700 strani in je - čeprav črpa iz Dedijerja - precej drugačna. Dedijer je v svojo knjigo natrpal različna gradiva: od citatov iz drugih knjig do različnih listin, časopisnih člankov, pisem, vsakršnih poročil in sporočil, ki so v nekaterih primerih vključena v avtorjevo pripoved, v drugih dodana na koncu v drobnejšem tisku. Dedijerjeva knjiga iz leta 1981 je težje berljiva od Pirjevčeve, čeprav se tudi ta avtor ni odrekel t.i. znanstvenemu aparatu, citatom, opombam itn.

 

Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva. Od bralca zahteva precej pozornosti, da loči avtorjevo pripoved od virov (predsednikovih zapiskov, njegovih in tujih pisem, izjav, člankov, govorov...), ki so navedeni v takšnem obsegu, da se mimogrede izgubi nit. Razlika med Repetovo in drugimi biografijami pa je predvsem v tem, da je »predmet« njegove knjige še živ in dejaven politik. V tej razliki je tudi temeljni problem Prvega predsednika.

 

Del problema je naslov, ki zbuja vtis, da ne gre za časovno opredelitev, ampak za najvišji, neponovljiv in vsem nadrejeni oblastni položaj, nekaj takšnega kot prvi konzul (francoskega revolucionarnega režima), prvi sekretar (KP) ali prvi minister (Prime Minister). Pričakovali bi, da bo Milan Kučan - morda s pomočjo pisatelja v senci ("ghost writer") - napisal svoje spomine, vendar je bila odločitev drugačna. Božo Repe je z ambicijo, da postane prvi pisatelj, brez strahu, da ga bodo postavila na laž poznejša odkritja ali da mu bodo zgodovinarski kolegi očitali pristranskost, izstopil iz sence.

 

Repetova knjiga vsebuje pet delov, pri čemer se zanimivejša pripoved začne ob koncu drugega dela (proces proti četverici 1988) in konča v četrtem delu (Depala vas 1994). Osredotočenost na ta čas - gre za približno polovico teksta - je povezana s spori med slovensko komunistično tradicijo in glavnimi osebnostmi nove države. Avtor se tu posebej ogorčeno ukvarja z Drnovškom in Janšo. Uvodni (mladost in partijska kariera) in sklepni del knjige (Forum 21) pa bosta bolj pritegnila Kučanove oboževalce.

 

Repe s pomočjo relativno dostojnih argumentov prikazuje konstruktivno držo Milana Kučana v času osamosvajanja. Ti prikazi se ne razlikujejo bistveno od drugih poročil ali pričevanj sodobnikov, med katerimi se je ob Francetu Bučarju, Petru Jambreku, Janezu Janši in Jožetu Pučniku javno oglašal tudi pisec teh vrstic. Opisi razširjenih sestankov predsedstva, predvsem pa sestankov v Zagrebu in na Brionih predstavljajo prispevek k enciklopediji osamosvojitve.

 

V okviru pričujočega komentarja je mogoče/treba omeniti in oceniti predvsem pasaže v četrtem delu Prvega predsednika, ki zadevajo odnos do Drnovškove vlade, do NATO in do Srednje Evrope oz. do Višegrajske četverice.

 

Mimogrede je treba reči, da ne drži trditev o spretnosti italijanskega ministra De Michelisa v zvezi z Osimskimi sporazumi (str. 435). Italija slovenskega nasledstva sporazumov ni priznala v času ministrovanja De Michelisa, ampak konec julija 1992, v času njegovega naslednika Vincenza Scottija. De Michelis je potem, ko je nasprotoval njeni politiki leta 1990, Sloveniji pač koristil konec leta 1991, ko je na sestanku ministrskega sveta EU pomagal (Genscherju) pri mednarodnem priznanju Slovenije. Enako ne drži trditev o Drnovškovi "aristokratski vzvišeni pozi" glede Višegrajske četverice, ki naj bi bila sicer pripravljena za povezavo s Slovenijo. Takšne pripravljenosti - kot je razvidno iz uradnih gradiv - žal ni bilo. Bilo pa je veliko izmikanja na strani višegrajskih držav. Sodelovanje z njimi bi bilo vsestransko koristnejše kot balkanska politika, ki jo je predvsem zagovarjal Kučan (glej strani 444-450), tudi ko je šlo za bosanske in hrvaške varčevalce Ljubljanske banke. Njegova stališča, ki so bila nemara razumljiva z moralnega vidika, so dvigala vročino v bivših jugoslovanskih republikah, predvsem pa so bila v nasprotju z Dunajsko pogodbo o nasledstvu (2001). Na tej točki sta si bili dejansko navzkriž Kučanova in Drnovškova politika. Ko je pisec teh vrstic nekoč vprašal Drnovška, ali ne bi bilo smiselno varčevalce preprosto izplačati, je Drnovšek odgovoril, da bi bilo to "predrago" in da gre za "preveč denarja".

 

Še večja je zgodba o vključevanju Slovenije v NATO (str. 438-444), pri čemer Repe za podkrepitev svojih in Kučanovih stališč uporablja dolge traktate publicista Vlada Miheljaka. Repe pa se ne ukvarja z dogodkoma, ki sta resno nasprotovala članstvu Slovenije v NATO. Slovenska levica je to članstvo dejansko sprejemala s stisnjenimi zobmi, pri čemer je Kučan na sestanku z nemškim kanclerjem Kohlom 28. maja 1997, tik pred odločitvijo, ali naj Slovenija leta skupaj s Češko, Madžarsko in Poljsko postane članica NATO, odgovoril, da Slovenijo zanima predvsem članstvo v Evropski uniji. Potem, ko je izpadla iz igre za NATO, so slovenski t.i. levičarji - v osebi veleposlanika pri OZN Türka - leta 1998 državo včlanili v protinatovski klub New Agenda Coalition, od koder jo je izvlekel Janez Drnovšek.

 

Repe se precej (str. 482-489) ukvarja z dogodkom v Novi Gorici februarja 1994, ko je Kučan govoril o "sredstvih za premagovanje sovražnikov". Repe (in Kučan) dokazuje(ta), da ni šlo za napoved predsednikovega ravnanja, ampak - nasprotno - za označevanje nedemokratičnih prijemov predsednikovih nasprotnikov. Ti naj bi menili, da so dovoljena vsa sredstva, "najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična". Žal je Kučan hoté ali nehoté dopustil različne razlage. Glede na to, da njegovi nasprotniki niso nikogar "fizično likvidirali", je bila njegova izjava najmanj neumestna. Ker je bila nekoč po fizičnih likvidacijah znana politika predsednikove bivše stranke, so bile razlage, ki so likvidacije pripisovale novim strankam, še toliko bolj  neprijetne.  Neumestna izjava je povzročila veliko prahu, saj so mnogi namenoma ali tudi iz nevednosti očitali, da so bile v Novi Gorici napovedane fizične likvidacije. Tisti, ki jim fizične likvidacije ne pridejo na misel, o njih menda ne govorijo.

 

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju. Memoari predsednikov in drugih pomembnih ljudi (tudi če so napisani s pomočjo pisateljev v senci) so pogosto podcenjevani, vendar nadvse pomembni viri za navadne in poklicne bralce. Iz življenjepisov se nemara naučimo več kot iz zgodovinarskih knjig, posebej, če so napisane v preveliki bližini svojih junakov. O Repetovem Prvem predsedniku bodo mnogi rekli, da avtor predmetu svojega pisanja pravzaprav ni bil dorasel. Kučanovi čevlji so bili za Repeta morda vseeno preveliki. Morda pa bodo nekoč izšli Repetovi Novi prispevki za biografijo Milana Kučana?

 

 

Božo Repe, Prvi predsednik, Ljubljana 2015, založba Modrijan

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
12
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.723
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.268
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.399
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 876
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 617
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 466
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961