Komentar

Prvi predsednik in prvi pisatelj

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva.

27.11.2015 07:42
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   milan kučan   božo repe   biografija

Foto: arhiv Portala PLUS

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju.

Prvo delo, ki pride na misel ob branju Prvega predsednika, je Dedijerjeva knjiga o Titu, natančneje 1261 strani obsegajoči Novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita, ki so izšli po Titovi smrti leta 1981. Novejša Pirjevčeva knjiga Tito in tovariši (2011) ima nekaj več kot 700 strani in je - čeprav črpa iz Dedijerja - precej drugačna. Dedijer je v svojo knjigo natrpal različna gradiva: od citatov iz drugih knjig do različnih listin, časopisnih člankov, pisem, vsakršnih poročil in sporočil, ki so v nekaterih primerih vključena v avtorjevo pripoved, v drugih dodana na koncu v drobnejšem tisku. Dedijerjeva knjiga iz leta 1981 je težje berljiva od Pirjevčeve, čeprav se tudi ta avtor ni odrekel t.i. znanstvenemu aparatu, citatom, opombam itn.

 

Repetova knjiga je še lepša, še razkošneje opremljena, vendar enako težko berljiva kot Dedijerjeva. Od bralca zahteva precej pozornosti, da loči avtorjevo pripoved od virov (predsednikovih zapiskov, njegovih in tujih pisem, izjav, člankov, govorov...), ki so navedeni v takšnem obsegu, da se mimogrede izgubi nit. Razlika med Repetovo in drugimi biografijami pa je predvsem v tem, da je »predmet« njegove knjige še živ in dejaven politik. V tej razliki je tudi temeljni problem Prvega predsednika.

 

Del problema je naslov, ki zbuja vtis, da ne gre za časovno opredelitev, ampak za najvišji, neponovljiv in vsem nadrejeni oblastni položaj, nekaj takšnega kot prvi konzul (francoskega revolucionarnega režima), prvi sekretar (KP) ali prvi minister (Prime Minister). Pričakovali bi, da bo Milan Kučan - morda s pomočjo pisatelja v senci ("ghost writer") - napisal svoje spomine, vendar je bila odločitev drugačna. Božo Repe je z ambicijo, da postane prvi pisatelj, brez strahu, da ga bodo postavila na laž poznejša odkritja ali da mu bodo zgodovinarski kolegi očitali pristranskost, izstopil iz sence.

 

Repetova knjiga vsebuje pet delov, pri čemer se zanimivejša pripoved začne ob koncu drugega dela (proces proti četverici 1988) in konča v četrtem delu (Depala vas 1994). Osredotočenost na ta čas - gre za približno polovico teksta - je povezana s spori med slovensko komunistično tradicijo in glavnimi osebnostmi nove države. Avtor se tu posebej ogorčeno ukvarja z Drnovškom in Janšo. Uvodni (mladost in partijska kariera) in sklepni del knjige (Forum 21) pa bosta bolj pritegnila Kučanove oboževalce.

 

Repe s pomočjo relativno dostojnih argumentov prikazuje konstruktivno držo Milana Kučana v času osamosvajanja. Ti prikazi se ne razlikujejo bistveno od drugih poročil ali pričevanj sodobnikov, med katerimi se je ob Francetu Bučarju, Petru Jambreku, Janezu Janši in Jožetu Pučniku javno oglašal tudi pisec teh vrstic. Opisi razširjenih sestankov predsedstva, predvsem pa sestankov v Zagrebu in na Brionih predstavljajo prispevek k enciklopediji osamosvojitve.

 

V okviru pričujočega komentarja je mogoče/treba omeniti in oceniti predvsem pasaže v četrtem delu Prvega predsednika, ki zadevajo odnos do Drnovškove vlade, do NATO in do Srednje Evrope oz. do Višegrajske četverice.

 

Mimogrede je treba reči, da ne drži trditev o spretnosti italijanskega ministra De Michelisa v zvezi z Osimskimi sporazumi (str. 435). Italija slovenskega nasledstva sporazumov ni priznala v času ministrovanja De Michelisa, ampak konec julija 1992, v času njegovega naslednika Vincenza Scottija. De Michelis je potem, ko je nasprotoval njeni politiki leta 1990, Sloveniji pač koristil konec leta 1991, ko je na sestanku ministrskega sveta EU pomagal (Genscherju) pri mednarodnem priznanju Slovenije. Enako ne drži trditev o Drnovškovi "aristokratski vzvišeni pozi" glede Višegrajske četverice, ki naj bi bila sicer pripravljena za povezavo s Slovenijo. Takšne pripravljenosti - kot je razvidno iz uradnih gradiv - žal ni bilo. Bilo pa je veliko izmikanja na strani višegrajskih držav. Sodelovanje z njimi bi bilo vsestransko koristnejše kot balkanska politika, ki jo je predvsem zagovarjal Kučan (glej strani 444-450), tudi ko je šlo za bosanske in hrvaške varčevalce Ljubljanske banke. Njegova stališča, ki so bila nemara razumljiva z moralnega vidika, so dvigala vročino v bivših jugoslovanskih republikah, predvsem pa so bila v nasprotju z Dunajsko pogodbo o nasledstvu (2001). Na tej točki sta si bili dejansko navzkriž Kučanova in Drnovškova politika. Ko je pisec teh vrstic nekoč vprašal Drnovška, ali ne bi bilo smiselno varčevalce preprosto izplačati, je Drnovšek odgovoril, da bi bilo to "predrago" in da gre za "preveč denarja".

 

Še večja je zgodba o vključevanju Slovenije v NATO (str. 438-444), pri čemer Repe za podkrepitev svojih in Kučanovih stališč uporablja dolge traktate publicista Vlada Miheljaka. Repe pa se ne ukvarja z dogodkoma, ki sta resno nasprotovala članstvu Slovenije v NATO. Slovenska levica je to članstvo dejansko sprejemala s stisnjenimi zobmi, pri čemer je Kučan na sestanku z nemškim kanclerjem Kohlom 28. maja 1997, tik pred odločitvijo, ali naj Slovenija leta skupaj s Češko, Madžarsko in Poljsko postane članica NATO, odgovoril, da Slovenijo zanima predvsem članstvo v Evropski uniji. Potem, ko je izpadla iz igre za NATO, so slovenski t.i. levičarji - v osebi veleposlanika pri OZN Türka - leta 1998 državo včlanili v protinatovski klub New Agenda Coalition, od koder jo je izvlekel Janez Drnovšek.

 

Repe se precej (str. 482-489) ukvarja z dogodkom v Novi Gorici februarja 1994, ko je Kučan govoril o "sredstvih za premagovanje sovražnikov". Repe (in Kučan) dokazuje(ta), da ni šlo za napoved predsednikovega ravnanja, ampak - nasprotno - za označevanje nedemokratičnih prijemov predsednikovih nasprotnikov. Ti naj bi menili, da so dovoljena vsa sredstva, "najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična". Žal je Kučan hoté ali nehoté dopustil različne razlage. Glede na to, da njegovi nasprotniki niso nikogar "fizično likvidirali", je bila njegova izjava najmanj neumestna. Ker je bila nekoč po fizičnih likvidacijah znana politika predsednikove bivše stranke, so bile razlage, ki so likvidacije pripisovale novim strankam, še toliko bolj  neprijetne.  Neumestna izjava je povzročila veliko prahu, saj so mnogi namenoma ali tudi iz nevednosti očitali, da so bile v Novi Gorici napovedane fizične likvidacije. Tisti, ki jim fizične likvidacije ne pridejo na misel, o njih menda ne govorijo.

 

Repetova knjiga vsebuje še več nepremišljenih in protislovnih mest. Ko bi bil avtor Kučan sam, ali ko se Repe ne bi potegoval za položaj prvega pisatelja, bi takšna mesta pripisovali politični vnemi in avtorjevemu značaju. Memoari predsednikov in drugih pomembnih ljudi (tudi če so napisani s pomočjo pisateljev v senci) so pogosto podcenjevani, vendar nadvse pomembni viri za navadne in poklicne bralce. Iz življenjepisov se nemara naučimo več kot iz zgodovinarskih knjig, posebej, če so napisane v preveliki bližini svojih junakov. O Repetovem Prvem predsedniku bodo mnogi rekli, da avtor predmetu svojega pisanja pravzaprav ni bil dorasel. Kučanovi čevlji so bili za Repeta morda vseeno preveliki. Morda pa bodo nekoč izšli Repetovi Novi prispevki za biografijo Milana Kučana?

 

 

Božo Repe, Prvi predsednik, Ljubljana 2015, založba Modrijan

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,971
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,205
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,134
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,511
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,637
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,855
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,296
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,322
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,092
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,405