Komentar

Črni petek: znanost se začne, ko se revolucija konča!

Človek umre, ko nanj pozabimo. Znanost umre, ko nanjo pozabimo. Umetnost umre, ko nanjo pozabimo.

28.11.2015 21:52
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   kazimir maljevič   črni kvadrat   nsk

Foto: www.russianartandculture.com

V imenu galerije nas je kustodinja Ekatarina Arkadievna Voronina obvestila o tem, da je potrjeno dejstvo, da se nahaja pod površino umetnine "Črni kvadrat" Kazimirja Severinoviča Maljeviča še ena slika. Presenečenje je bilo toliko večje, ko nas je obvestila, da sta pod površino pravzaprav dve sliki, dve plasti poslikav ter napis s tremi manjkajočimi črkami, ki so ga kljub vsemu uspeli razbrati: "Combat de negres dans un tunel" - "Bitka črncev v predoru".

Najpomembnejše je, da smo pripravljeni na revolucijo zato, da lahko vstopimo v njene energetske tokove na način, da na koncu "starega" poženemo proces "novega". Znanost je metodološko odkrivanje "novega". Didaktična simetrija! Umetnost se začne, ko se revolucija konča. Najpomembnejše je, da smo pripravljeni na revolucijo zato, da lahko vstopimo v njene energetske tokove na način, da na koncu "starega" poženemo proces "novega". Umetnost je metodološko odkrivanje "novega". "Novo" se v naslednjem koraku vedno konceptualizara! Zakaj? Zato, da se lahko mnogi na mnoge načine priključijo "novemu".

 

Sredico zgoraj zapisanega zaporedja je izgovoril odličnjak fizike dr. Martin Klanjšek na javni tribuni "Brez prihodnosti" 24. novembra 2015, ki se je odvila na Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sam sem v zgornji tekst vključil le svoj mikrokomentar: Dada! Data!

 

Velja spomniti: 25. november 1915 je datum, ko je Albert Einstein poslal "Splošno teorijo relativnosti" na Prusko akademijo znanosti. Ta teden smo se spominjali njene stodesete obletnice.

 

Teorija je lebdela v orbiti znanja skoraj šestdeset let, preden je zažarela v novih tehnoloških napravah. Danes smo že skoraj vsi priključeni na teorijo relativnosti, ne da bi se tega zavedali. Tudi na to dejstvo nas je opozoril dr. Martin Klanjšek na javni tribuni "Brez prihodnosti".

 

Dodajam dva minimalistična prispevka: Data! Dada!

 

a.) Besedo "relativnost" je v obdobju neoklasicizma v znanost uvedel dubrovčan, "homo universalis" Rudjer Bošković.

b.) GPS je ena takšnih naprav, ki ne bi delovala, če ne bi poznali Einsteinove teorije relativnosti. Pomemben delež k njenemu ravoju je prispeval inženir Franc Rode, ki je v San Franciscu sodeloval v pri razvoju "brezkontaktnih identifikacijskih čipov -rfid- in sprejemnikov satelitskega signala GPS, kakršne danes uporablja večina mobilnikov in avtomobilskih navigacijskih naprav".

 

Človek umre, ko nanj pozabimo. Znanost umre, ko nanjo pozabimo. Umetnost umre, ko nanjo pozabimo. "We have decided not to die"Kazimir Severinovič Maljevič je nesmrten!

 

Ta teden smo mnogi komentirali odkritje, ki so ga objavili umetnosti zgodovinarji in restavratorji Tretjakovske galerije v Moskvi. V imenu galerije nas je kustodinja Ekatarina Arkadievna Voronina obvestila o tem, da je potrjeno dejstvo, da se nahaja pod površino umetnine "Črni kvadrat" Kazimirja Severinoviča Maljeviča še ena slika. Presenečenje je bilo toliko večje, ko nas je obvestila, da sta pod površino pravzaprav dve sliki, dve plasti poslikav ter napis s tremi manjkajočimi črkami, ki so ga kljub vsemu uspeli razbrati: "Combat de negres dans un tunel" - "Bitka črncev v predoru".

 

Zdaj je potrjeno, zdaj vemo, da sta pod črno-belim pigmentom dve barvni poslikavi. Prva je "kubofuturistična struktura, druga pa protosuprematistična obsesija"Napis pod sliko pripisujejo vsaj meni nezanemu francoskemu ekscentriku Alphonsu Allaisu oziroma njegovi sliki iz leta 1882. To sliko sem ta teden prvič videl. Allaisov protomonokrom je istoveten z monokromi Yvesa Kleina iz petdesetih let prejšnjega stoletja, le da je njegov nameščen v meščanski slikarski okvir.

 

Moja reakcija na tiskovno konferenco Tretjakovske galerije je bila najvišje stopnje. Pred vas sicer ne bi rad razprostiral poljan strokovnih problemov, ki jih sproža to dejstvo, toda neizpodbitno je to, da je moj umetniški bio neposredno povezan z umetnostjo Kazimirja Severinoviča Maljeviča.

 

Natančno pomnim svoj tretji spor z očetom, v življenju sem jih retroaktivno naštel šest. Že pred leti sem jih poimenoval "Iliada". Očetu je bilo namreč ime Ilia. Bil je izrazito duhovit in nežen oče, toda vseeno so bili štirje konflikti od šestih v celoti povezani z ideološkim predznakom.

 

Iliada, ideološki konflikt št. 3: bilo je leta 1980, ko je na moji delavni mizi zagledal knjigo s teksti Kazimirja Severinoviča Maljeviča, ki je ravnokar izšla. Knjigo je prelistal in ustavil pogled na zavihku knjige, kjer je bil med drugimi teksti zapis - da novoveški svet mora oblikovati lenoba, ne pa delo! Zelo zaskrbljeno me je vprašal, kakšno mnenje imam o tej misli. Moj odgovor je šel v smer, da se strinjam z Maljevičem, ker človek s pozicije lenobe proizvaja mišljenje, človek, ki pa preveč dela, je preveč utrujen, da bi mislil!

 

Ta moja preprosta in naivna pozicija ga je resnično razjezila in užalila. Že takrat mi je bilo več kot jasno, da tega paradoksa ne bi mogel nikoli sprejeti v svoj vrednosti sistem. Njegov celoten pogled na svet je bil zgrajen na konceptu manualnega dela. Kognitivno delo je seveda deklarativno podpiral, toda iz izhodišč lenobe? To ne gre. Kako je to sploh mogoče misliti?

 

S to pripovedjo sem hotel manifestirati le to, kako je bil Kazimir Severinovič Mlajevič že od nekdaj povezan z mojo umetniško biografijo ter mojo bližnjo in širšo družino (NSK).

 

Naj povem, da je za moj temeljit komentar premalo računalniških zmogljivosti na vseh strežnikih atlantske povezave. Predvsem me je dezorientiral napis "Bitka črncev v predoru" pod "Črnim kvadratom". Postavil me je v položaj kjer bi se moral odločati ali je napis tavtologija, ali je komentar, ali je dialog z Alphonso Alliasom, ali je to Debussyevski odklon ali še en Jarrijevski napad na absolut.

 

Odločil sem se, da tega novo odkritega dejstva v naslednjih tednih ne bom procesiral, ker bi s tem izginil v svojih obsesijah. Toda po novem letu bom vstopil v celovit premislek o suprematizmu. Slika "Črni kvadrat" velja za najbolj sporno in zagotovo najbolj ključno umetnino XX. stoletja; "Črni kvadrat" je še vedno ena najpomebnejših umetnin civilizacije.

 

Naj vas spomnim, kar že veste: črna ni barva, je samo vidni vtis, ki ga občutimo, ko v pogled očesa ne pada nobena, ampak popolnoma nobena svetloba in črno je tisto telo, ki popolnoma vpije svetlobo.

 

Pravzaprav, zakaj bi anliziral in komentiral nekaj, kar mi je bilo pomembno v preteklosti? Najpomembnejši mi je "Supremus 56". Njemu bom posvetil svojih preostalih trideset let življenja. Naslednje leto bo minilo sto let od njegovega nastanka.

 

Sklenil sem! Leta 2016 bom vso svojo umetniško energijo usmeril v optimalno projekcijo "Supremusa 56".

 

Kazimir Severinovič Maljevič je bil prvi otrok med štirinajstimi otroci. Pet jih je že kmalu zarana umrlo. Tako da se je naposlušal v svojem življenju "o črni smrti".

 

Tudi v revoluciji!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
18
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
2
06.11.2020 06:00
Že kar nekaj časa je minilo od zgodovinskega dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Gluha loza: Kratek zapis o balkanoidnosti
7
05.11.2020 12:56
Kar najbolj osuplja v teh dneh rezke medsebojne konfrontacije, je popolna, vsestranska odpoved slovenskega kulturnega ter ... Več.
Piše: Andrej Lokar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.540
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.602
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.613
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.196
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.235
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.092
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.833
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.383
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.002
10/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.865