Razkrivamo

Verižna reakcija: razpad Schengena bi za seboj potegnil evro in Evropsko unijo!

Čez dva tedna bomo najbrž že vedeli, ali je schengenski režim še vedno aktualen. Če ne bo in bo nastalo območje "mini-Schengena", bo Slovenija kot periferija skoraj zanesljivo ostala zunaj. Toda posledice so lahko še mnogo hujše. Mislimo predvsem na razpad evrske skupine, ukinitev evra ter zelo mogoč propad Evropske unije.

29.11.2015 22:56
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   eu   terorizem   migranti   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Če Dijsselbloemove besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako.

Naj mi bralci ne očitajo skrajnega pesimizma v uvodnih vrsticah. Kdo pa bi, denimo, pred letom lahko napovedal, o kakšnih dilemah se bomo pogovarjali letos v Evropi? Komu je padlo na pamet, da bi sploh pomislil, kaj vse se bo zgodilo samo v dveh ali treh mesecih po koncu poletja? Je kdo vedel, da nas čakajo selitev narodov, definirana kot "migrantska kriza", nove teroristične grožnje, globalni konflikti in predvsem poplava strahu pred negotovo prihodnostjo?

 

Vsaj glede Evropske unije se zdi prihodnost najbolj meglena, čeprav je pred nami nekaj zelo konkretnih datumov, mimo katerih ne moremo. Recimo že 14. december, torej čez dobra dva tedna. Vsaj formalno naj bi bila (do) takrat jasna usoda schengenskega območja, ki združuje 23 članic Evropske unije ter Švico, Islandijo in Norveško. Prav tega dne se bo namreč iztekel tridesetdnevni rok, ki je še dovoljen za izjemno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah članic. Francija je zaradi dogodkov v Parizu 14. novembra sprejela izredne razmere in v okviru teh tudi ukrepe, s katerimi je zaradi nevarnosti pred novimi terorističnimi napadi na vseh svojih mejah vzpostavila nadzor. Tega schengenski režim sicer ne prepoveduje, vendar uvedbo varnostnih pregledov na mejah med državami tega območja omejuje na največ 30 dni, hkrati pa izrecno prepoveduje, da bi takšne kontrole potnikov postale stalne in sistematične.

 

Na zunanjih mejah schengenskega območja je slika povsem drugačna: tam je zaradi migrantske krize, pariških terorističnih napadov in splošne islamofobije pregled vseh potnikov obvezen in nujen. V zadnjih nekaj tednih naj bi načeloma izjemoma in do preklica pregledovali celo državljane držav članic schengenskega območja. Razlog je tudi ta, da se na bojiščih v Siriji in Iraku bojuje več tisoč državljanov članic EU in da zaradi dogodkov, ki so se zgodili 13. novembra, več evropskih držav, ne le Francijo, skrbi, da bi se ti borci poskušali vrniti domov in tam pripraviti teroristične napade.

 

 

Kaj govori primer Madžarske

 

Nobena skrivnost tudi ni, da je po kolapsu Schengena v Grčiji, zgraditvi ograje na mejah med Madžarsko in Srbijo ter Madžarsko in Hrvaško pozornost prenesla na Slovenijo, ki je šele po resnih opozorilih Avstrije in Nemčije začela bolj striktno varovati zunanjo schengensko mejo, prek katere je predvsem oktobra popolnoma nekontrolirano in nezakonito v državo vstopilo več kot 30.000 tujcev. Odločitev o gradnji bodeče žice - vlada, za njo pa tudi večina papagajsko ponavljajočih medijev, je ves čas namesto tega uporabljala termin "tehnične ovire" - je prišla dobesedno pet minut pred dvanajsto, saj bi v nasprotnem primeru Slovenija podobno kot Grčija izpadla iz schengenskega sistema.

 

Da to niso le prazne besede, naj bi 6. novembra v Lendavi Miru Cerarju zelo direktno in brez diplomatskega leporečenja povedal madžarski premier Viktor Orban, ki se je pred podobno dilemo znašel že junija. Preostale štiri članice Evropske unije na Balkanu, tj. Hrvaška, Romunija in Bolgarija namreč sploh niso vključene v Schengen oziroma so bile v primeru četrte, tj. Grčije, iz tega območja de facto izključene.

 

Orbanovo sporočilo je v Ljubljani naletelo na pozorna ušesa, saj je vlada le nekaj dni kasneje odločitev o "tehničnih ovirah" na meji s Hrvaško tudi uradno predstavila javnosti. V piarovskem smislu je šlo za precej površno strategijo, kajti govoriti o tehničnih ovirah, za katere je že na kilometer jasno, da so v resnici žičnata ograja, nato pa k temu dodajati še nič kaj prepričljiva pojasnila, da gre v bistvu za "usmerjevalno ograjo", je možno samo v okolju, kjer dominantni (mainstream) mediji pač niso preveč inteligentni.

 

Če bi namreč bili, potem bi svojim bralcem pojasnili, da smo na mejo s Hrvaško bodečo žico postavili zato, ker je (bila) to cena za to, da ostanemo v schengenskem območju. Je ali je bila? To je zdaj ključno vprašanja. Če vsaj za hip odmislimo argument, da je prva skrb in dolžnost slovenske države poskrbeti za varnost svojih državljanov - in šele potem avstrijskih, nemških, nizozemskih in vseh ostalih v EU -, potem bi nas moralo resno skrbeti, da nevarnosti, da izpademo iz Schengena, vsekakor še ni konec.

 

 

Mini Schengen ni znanstvena fantastika

 

Včerajšnji "zgodovinski vrh" EU - Turčija v Bruslju je namreč minil v senci dveh izjemno pomenljivih dogodkov: prvi je ta, da v Bruselj ni bilo turškega predsednika Erdogana, pač pa je prišel "le" premier Davutoglu, drugi pa bo imel za bodoče odnose v Evropski uniji še bistveno težje posledice. Pred začetkom uradnega srečanja so se namreč ločeno sestali voditelji ravno tistih držav, ki se omenjajo v zvezi s t.i. mini Schengenom (Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luxembourg, Švedska, Finska). 

 

Te države, med katerimi ima nesporni primat Nemčija, namreč ocenjujejo, da bi morale vse članice schengenskega območja, predvsem pa tiste, ki so na periferiji (torej tudi Slovenija), solidarno prevzeti breme migrantske krize, v nasprotnem primeru se bo dosedanji Schengen skrčil le na tiste države, ki tvorijo njegov središčni, se pravi notranji krog. Vodja Evroskupine in hkratni holandski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je podobno izjavil že pred dnevi: če vseh 26 članic Schengena ne bo bolj poskrbelo za varovanje zunanjih meja in pokazalo več pripravljenosti za spopadanje z migrantsko krizo, potem ta projekt ne bo preživel. Dijsselbloem je hkrati dodal, da bodo morda morali nekaj narediti na nivojo nekakšnega "mini-Schengena".

 

Če te besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako...

 

Med bruseljsko politično oligarhijo je zaradi tega precej nelagodja, kajti propad največjega mednarodnega projekta po koncu II. svetovne vojne bi Evropo pahnil v negotove čase, množico bruseljskih birokratov pa na zavod za zaposlovanje. V kuloarjih se šušlja, da Unija v tej fazi najbrž ne bi preživela še enega terorističnega napada ali migrantske invazije. Zato tri milijarde evrov pomoči novi evropski partnerici Turčiji sploh ni draga investicija. Ta država naj v bodoče skrbi, da se bo presežek ekonomskih migrantov vračal v dežele, iz katerih prihajajo, saj Evropska unija več kot milijona tujcev letno menda ne more integrirati.

 

Turčija je včeraj po letih prostega teka nenadoma spet postala obetavna kandidatka za polnopravno članstvo v EU, s katerim vlečejo Ankaro za nos že od konca osemdesetih, ko so Turki vložili prošnjo za članstvo. Če se je Evropska unija kaj naučila na primeru Libije, potem se bodo do Erdogana obnašali precej bolj taktno, kot so se do Gadafija, ki so ga pustili crkniti kot psa, Libijo pa umirativ kaosu državljanske vojne, zaradi česar zdaj čez Sredozemlje prihajajo tisoči migrantov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077