Razkrivamo

Verižna reakcija: razpad Schengena bi za seboj potegnil evro in Evropsko unijo!

Čez dva tedna bomo najbrž že vedeli, ali je schengenski režim še vedno aktualen. Če ne bo in bo nastalo območje "mini-Schengena", bo Slovenija kot periferija skoraj zanesljivo ostala zunaj. Toda posledice so lahko še mnogo hujše. Mislimo predvsem na razpad evrske skupine, ukinitev evra ter zelo mogoč propad Evropske unije.

29.11.2015 22:56
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   eu   terorizem   migranti   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Če Dijsselbloemove besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako.

Naj mi bralci ne očitajo skrajnega pesimizma v uvodnih vrsticah. Kdo pa bi, denimo, pred letom lahko napovedal, o kakšnih dilemah se bomo pogovarjali letos v Evropi? Komu je padlo na pamet, da bi sploh pomislil, kaj vse se bo zgodilo samo v dveh ali treh mesecih po koncu poletja? Je kdo vedel, da nas čakajo selitev narodov, definirana kot "migrantska kriza", nove teroristične grožnje, globalni konflikti in predvsem poplava strahu pred negotovo prihodnostjo?

 

Vsaj glede Evropske unije se zdi prihodnost najbolj meglena, čeprav je pred nami nekaj zelo konkretnih datumov, mimo katerih ne moremo. Recimo že 14. december, torej čez dobra dva tedna. Vsaj formalno naj bi bila (do) takrat jasna usoda schengenskega območja, ki združuje 23 članic Evropske unije ter Švico, Islandijo in Norveško. Prav tega dne se bo namreč iztekel tridesetdnevni rok, ki je še dovoljen za izjemno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah članic. Francija je zaradi dogodkov v Parizu 14. novembra sprejela izredne razmere in v okviru teh tudi ukrepe, s katerimi je zaradi nevarnosti pred novimi terorističnimi napadi na vseh svojih mejah vzpostavila nadzor. Tega schengenski režim sicer ne prepoveduje, vendar uvedbo varnostnih pregledov na mejah med državami tega območja omejuje na največ 30 dni, hkrati pa izrecno prepoveduje, da bi takšne kontrole potnikov postale stalne in sistematične.

 

Na zunanjih mejah schengenskega območja je slika povsem drugačna: tam je zaradi migrantske krize, pariških terorističnih napadov in splošne islamofobije pregled vseh potnikov obvezen in nujen. V zadnjih nekaj tednih naj bi načeloma izjemoma in do preklica pregledovali celo državljane držav članic schengenskega območja. Razlog je tudi ta, da se na bojiščih v Siriji in Iraku bojuje več tisoč državljanov članic EU in da zaradi dogodkov, ki so se zgodili 13. novembra, več evropskih držav, ne le Francijo, skrbi, da bi se ti borci poskušali vrniti domov in tam pripraviti teroristične napade.

 

 

Kaj govori primer Madžarske

 

Nobena skrivnost tudi ni, da je po kolapsu Schengena v Grčiji, zgraditvi ograje na mejah med Madžarsko in Srbijo ter Madžarsko in Hrvaško pozornost prenesla na Slovenijo, ki je šele po resnih opozorilih Avstrije in Nemčije začela bolj striktno varovati zunanjo schengensko mejo, prek katere je predvsem oktobra popolnoma nekontrolirano in nezakonito v državo vstopilo več kot 30.000 tujcev. Odločitev o gradnji bodeče žice - vlada, za njo pa tudi večina papagajsko ponavljajočih medijev, je ves čas namesto tega uporabljala termin "tehnične ovire" - je prišla dobesedno pet minut pred dvanajsto, saj bi v nasprotnem primeru Slovenija podobno kot Grčija izpadla iz schengenskega sistema.

 

Da to niso le prazne besede, naj bi 6. novembra v Lendavi Miru Cerarju zelo direktno in brez diplomatskega leporečenja povedal madžarski premier Viktor Orban, ki se je pred podobno dilemo znašel že junija. Preostale štiri članice Evropske unije na Balkanu, tj. Hrvaška, Romunija in Bolgarija namreč sploh niso vključene v Schengen oziroma so bile v primeru četrte, tj. Grčije, iz tega območja de facto izključene.

 

Orbanovo sporočilo je v Ljubljani naletelo na pozorna ušesa, saj je vlada le nekaj dni kasneje odločitev o "tehničnih ovirah" na meji s Hrvaško tudi uradno predstavila javnosti. V piarovskem smislu je šlo za precej površno strategijo, kajti govoriti o tehničnih ovirah, za katere je že na kilometer jasno, da so v resnici žičnata ograja, nato pa k temu dodajati še nič kaj prepričljiva pojasnila, da gre v bistvu za "usmerjevalno ograjo", je možno samo v okolju, kjer dominantni (mainstream) mediji pač niso preveč inteligentni.

 

Če bi namreč bili, potem bi svojim bralcem pojasnili, da smo na mejo s Hrvaško bodečo žico postavili zato, ker je (bila) to cena za to, da ostanemo v schengenskem območju. Je ali je bila? To je zdaj ključno vprašanja. Če vsaj za hip odmislimo argument, da je prva skrb in dolžnost slovenske države poskrbeti za varnost svojih državljanov - in šele potem avstrijskih, nemških, nizozemskih in vseh ostalih v EU -, potem bi nas moralo resno skrbeti, da nevarnosti, da izpademo iz Schengena, vsekakor še ni konec.

 

 

Mini Schengen ni znanstvena fantastika

 

Včerajšnji "zgodovinski vrh" EU - Turčija v Bruslju je namreč minil v senci dveh izjemno pomenljivih dogodkov: prvi je ta, da v Bruselj ni bilo turškega predsednika Erdogana, pač pa je prišel "le" premier Davutoglu, drugi pa bo imel za bodoče odnose v Evropski uniji še bistveno težje posledice. Pred začetkom uradnega srečanja so se namreč ločeno sestali voditelji ravno tistih držav, ki se omenjajo v zvezi s t.i. mini Schengenom (Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luxembourg, Švedska, Finska). 

 

Te države, med katerimi ima nesporni primat Nemčija, namreč ocenjujejo, da bi morale vse članice schengenskega območja, predvsem pa tiste, ki so na periferiji (torej tudi Slovenija), solidarno prevzeti breme migrantske krize, v nasprotnem primeru se bo dosedanji Schengen skrčil le na tiste države, ki tvorijo njegov središčni, se pravi notranji krog. Vodja Evroskupine in hkratni holandski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je podobno izjavil že pred dnevi: če vseh 26 članic Schengena ne bo bolj poskrbelo za varovanje zunanjih meja in pokazalo več pripravljenosti za spopadanje z migrantsko krizo, potem ta projekt ne bo preživel. Dijsselbloem je hkrati dodal, da bodo morda morali nekaj narediti na nivojo nekakšnega "mini-Schengena".

 

Če te besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako...

 

Med bruseljsko politično oligarhijo je zaradi tega precej nelagodja, kajti propad največjega mednarodnega projekta po koncu II. svetovne vojne bi Evropo pahnil v negotove čase, množico bruseljskih birokratov pa na zavod za zaposlovanje. V kuloarjih se šušlja, da Unija v tej fazi najbrž ne bi preživela še enega terorističnega napada ali migrantske invazije. Zato tri milijarde evrov pomoči novi evropski partnerici Turčiji sploh ni draga investicija. Ta država naj v bodoče skrbi, da se bo presežek ekonomskih migrantov vračal v dežele, iz katerih prihajajo, saj Evropska unija več kot milijona tujcev letno menda ne more integrirati.

 

Turčija je včeraj po letih prostega teka nenadoma spet postala obetavna kandidatka za polnopravno članstvo v EU, s katerim vlečejo Ankaro za nos že od konca osemdesetih, ko so Turki vložili prošnjo za članstvo. Če se je Evropska unija kaj naučila na primeru Libije, potem se bodo do Erdogana obnašali precej bolj taktno, kot so se do Gadafija, ki so ga pustili crkniti kot psa, Libijo pa umirativ kaosu državljanske vojne, zaradi česar zdaj čez Sredozemlje prihajajo tisoči migrantov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.042
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.082
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 902