Razkrivamo

Verižna reakcija: razpad Schengena bi za seboj potegnil evro in Evropsko unijo!

Čez dva tedna bomo najbrž že vedeli, ali je schengenski režim še vedno aktualen. Če ne bo in bo nastalo območje "mini-Schengena", bo Slovenija kot periferija skoraj zanesljivo ostala zunaj. Toda posledice so lahko še mnogo hujše. Mislimo predvsem na razpad evrske skupine, ukinitev evra ter zelo mogoč propad Evropske unije.

29.11.2015 22:56
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   eu   terorizem   migranti   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Če Dijsselbloemove besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako.

Naj mi bralci ne očitajo skrajnega pesimizma v uvodnih vrsticah. Kdo pa bi, denimo, pred letom lahko napovedal, o kakšnih dilemah se bomo pogovarjali letos v Evropi? Komu je padlo na pamet, da bi sploh pomislil, kaj vse se bo zgodilo samo v dveh ali treh mesecih po koncu poletja? Je kdo vedel, da nas čakajo selitev narodov, definirana kot "migrantska kriza", nove teroristične grožnje, globalni konflikti in predvsem poplava strahu pred negotovo prihodnostjo?

 

Vsaj glede Evropske unije se zdi prihodnost najbolj meglena, čeprav je pred nami nekaj zelo konkretnih datumov, mimo katerih ne moremo. Recimo že 14. december, torej čez dobra dva tedna. Vsaj formalno naj bi bila (do) takrat jasna usoda schengenskega območja, ki združuje 23 članic Evropske unije ter Švico, Islandijo in Norveško. Prav tega dne se bo namreč iztekel tridesetdnevni rok, ki je še dovoljen za izjemno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah članic. Francija je zaradi dogodkov v Parizu 14. novembra sprejela izredne razmere in v okviru teh tudi ukrepe, s katerimi je zaradi nevarnosti pred novimi terorističnimi napadi na vseh svojih mejah vzpostavila nadzor. Tega schengenski režim sicer ne prepoveduje, vendar uvedbo varnostnih pregledov na mejah med državami tega območja omejuje na največ 30 dni, hkrati pa izrecno prepoveduje, da bi takšne kontrole potnikov postale stalne in sistematične.

 

Na zunanjih mejah schengenskega območja je slika povsem drugačna: tam je zaradi migrantske krize, pariških terorističnih napadov in splošne islamofobije pregled vseh potnikov obvezen in nujen. V zadnjih nekaj tednih naj bi načeloma izjemoma in do preklica pregledovali celo državljane držav članic schengenskega območja. Razlog je tudi ta, da se na bojiščih v Siriji in Iraku bojuje več tisoč državljanov članic EU in da zaradi dogodkov, ki so se zgodili 13. novembra, več evropskih držav, ne le Francijo, skrbi, da bi se ti borci poskušali vrniti domov in tam pripraviti teroristične napade.

 

 

Kaj govori primer Madžarske

 

Nobena skrivnost tudi ni, da je po kolapsu Schengena v Grčiji, zgraditvi ograje na mejah med Madžarsko in Srbijo ter Madžarsko in Hrvaško pozornost prenesla na Slovenijo, ki je šele po resnih opozorilih Avstrije in Nemčije začela bolj striktno varovati zunanjo schengensko mejo, prek katere je predvsem oktobra popolnoma nekontrolirano in nezakonito v državo vstopilo več kot 30.000 tujcev. Odločitev o gradnji bodeče žice - vlada, za njo pa tudi večina papagajsko ponavljajočih medijev, je ves čas namesto tega uporabljala termin "tehnične ovire" - je prišla dobesedno pet minut pred dvanajsto, saj bi v nasprotnem primeru Slovenija podobno kot Grčija izpadla iz schengenskega sistema.

 

Da to niso le prazne besede, naj bi 6. novembra v Lendavi Miru Cerarju zelo direktno in brez diplomatskega leporečenja povedal madžarski premier Viktor Orban, ki se je pred podobno dilemo znašel že junija. Preostale štiri članice Evropske unije na Balkanu, tj. Hrvaška, Romunija in Bolgarija namreč sploh niso vključene v Schengen oziroma so bile v primeru četrte, tj. Grčije, iz tega območja de facto izključene.

 

Orbanovo sporočilo je v Ljubljani naletelo na pozorna ušesa, saj je vlada le nekaj dni kasneje odločitev o "tehničnih ovirah" na meji s Hrvaško tudi uradno predstavila javnosti. V piarovskem smislu je šlo za precej površno strategijo, kajti govoriti o tehničnih ovirah, za katere je že na kilometer jasno, da so v resnici žičnata ograja, nato pa k temu dodajati še nič kaj prepričljiva pojasnila, da gre v bistvu za "usmerjevalno ograjo", je možno samo v okolju, kjer dominantni (mainstream) mediji pač niso preveč inteligentni.

 

Če bi namreč bili, potem bi svojim bralcem pojasnili, da smo na mejo s Hrvaško bodečo žico postavili zato, ker je (bila) to cena za to, da ostanemo v schengenskem območju. Je ali je bila? To je zdaj ključno vprašanja. Če vsaj za hip odmislimo argument, da je prva skrb in dolžnost slovenske države poskrbeti za varnost svojih državljanov - in šele potem avstrijskih, nemških, nizozemskih in vseh ostalih v EU -, potem bi nas moralo resno skrbeti, da nevarnosti, da izpademo iz Schengena, vsekakor še ni konec.

 

 

Mini Schengen ni znanstvena fantastika

 

Včerajšnji "zgodovinski vrh" EU - Turčija v Bruslju je namreč minil v senci dveh izjemno pomenljivih dogodkov: prvi je ta, da v Bruselj ni bilo turškega predsednika Erdogana, pač pa je prišel "le" premier Davutoglu, drugi pa bo imel za bodoče odnose v Evropski uniji še bistveno težje posledice. Pred začetkom uradnega srečanja so se namreč ločeno sestali voditelji ravno tistih držav, ki se omenjajo v zvezi s t.i. mini Schengenom (Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luxembourg, Švedska, Finska). 

 

Te države, med katerimi ima nesporni primat Nemčija, namreč ocenjujejo, da bi morale vse članice schengenskega območja, predvsem pa tiste, ki so na periferiji (torej tudi Slovenija), solidarno prevzeti breme migrantske krize, v nasprotnem primeru se bo dosedanji Schengen skrčil le na tiste države, ki tvorijo njegov središčni, se pravi notranji krog. Vodja Evroskupine in hkratni holandski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je podobno izjavil že pred dnevi: če vseh 26 članic Schengena ne bo bolj poskrbelo za varovanje zunanjih meja in pokazalo več pripravljenosti za spopadanje z migrantsko krizo, potem ta projekt ne bo preživel. Dijsselbloem je hkrati dodal, da bodo morda morali nekaj narediti na nivojo nekakšnega "mini-Schengena".

 

Če te besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako...

 

Med bruseljsko politično oligarhijo je zaradi tega precej nelagodja, kajti propad največjega mednarodnega projekta po koncu II. svetovne vojne bi Evropo pahnil v negotove čase, množico bruseljskih birokratov pa na zavod za zaposlovanje. V kuloarjih se šušlja, da Unija v tej fazi najbrž ne bi preživela še enega terorističnega napada ali migrantske invazije. Zato tri milijarde evrov pomoči novi evropski partnerici Turčiji sploh ni draga investicija. Ta država naj v bodoče skrbi, da se bo presežek ekonomskih migrantov vračal v dežele, iz katerih prihajajo, saj Evropska unija več kot milijona tujcev letno menda ne more integrirati.

 

Turčija je včeraj po letih prostega teka nenadoma spet postala obetavna kandidatka za polnopravno članstvo v EU, s katerim vlečejo Ankaro za nos že od konca osemdesetih, ko so Turki vložili prošnjo za članstvo. Če se je Evropska unija kaj naučila na primeru Libije, potem se bodo do Erdogana obnašali precej bolj taktno, kot so se do Gadafija, ki so ga pustili crkniti kot psa, Libijo pa umirativ kaosu državljanske vojne, zaradi česar zdaj čez Sredozemlje prihajajo tisoči migrantov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
10
10.06.2019 01:04
V letu pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Združenih državah 3. novembra 2020, je še vse odprto. Michael Wolff, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva
2
08.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
32
07.06.2019 00:59
Objavljamo kazensko ovadbo zoper bivšega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in četverico njegovih namestnikov: ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
0
06.06.2019 16:02
Spoštovani, skladno s 26. členom Zakona o medijih, zahtevam objavo popravka na objavljen članek v vašem mediu, z dne 22.5.2019, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU
8
05.06.2019 21:00
Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje ... Več.
Piše: Bine Kordež
Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico
6
04.06.2019 21:00
Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Čast in pogum: "Sposobni smo obsojati fašizem in nacionalsocializem, ne zmoremo pa odklanjati komunizma in njegovih zločinov."
11
03.06.2019 22:00
V slovenski javnosti in tudi pri nekaterih politikih lahko zasledimo zaskrbljujoč diskurz t. i. komunističnih konzervativcev o ... Več.
Piše: Renato Podbersič
"Prišla je tista gospodična; vprašuje za vas; tista vitka, visoka, temnolasa."
0
01.06.2019 16:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!
7
30.05.2019 23:30
Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko bodo sloni leteli, predvidoma oktobra letos, bo Miro Cerar morda odstopil
27
28.05.2019 22:15
Kdor je mislil, da bo Miro Cerar včeraj ob pol petih popoldne odstopil, se je zmotil. SMC je namreč napovedala, da bo njen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."
1
26.05.2019 10:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
12
24.05.2019 23:59
V dveh nadaljevanjih objavljamo podrobnosti škandala, ki je pred dnevi pretresel avstrijsko politiko, povzročil izgon ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,059
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,718
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,497
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,104
05/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,733
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,531
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,220
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,327
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990