Razkrivamo

Verižna reakcija: razpad Schengena bi za seboj potegnil evro in Evropsko unijo!

Čez dva tedna bomo najbrž že vedeli, ali je schengenski režim še vedno aktualen. Če ne bo in bo nastalo območje "mini-Schengena", bo Slovenija kot periferija skoraj zanesljivo ostala zunaj. Toda posledice so lahko še mnogo hujše. Mislimo predvsem na razpad evrske skupine, ukinitev evra ter zelo mogoč propad Evropske unije.

29.11.2015 22:56
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   eu   terorizem   migranti   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Če Dijsselbloemove besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako.

Naj mi bralci ne očitajo skrajnega pesimizma v uvodnih vrsticah. Kdo pa bi, denimo, pred letom lahko napovedal, o kakšnih dilemah se bomo pogovarjali letos v Evropi? Komu je padlo na pamet, da bi sploh pomislil, kaj vse se bo zgodilo samo v dveh ali treh mesecih po koncu poletja? Je kdo vedel, da nas čakajo selitev narodov, definirana kot "migrantska kriza", nove teroristične grožnje, globalni konflikti in predvsem poplava strahu pred negotovo prihodnostjo?

 

Vsaj glede Evropske unije se zdi prihodnost najbolj meglena, čeprav je pred nami nekaj zelo konkretnih datumov, mimo katerih ne moremo. Recimo že 14. december, torej čez dobra dva tedna. Vsaj formalno naj bi bila (do) takrat jasna usoda schengenskega območja, ki združuje 23 članic Evropske unije ter Švico, Islandijo in Norveško. Prav tega dne se bo namreč iztekel tridesetdnevni rok, ki je še dovoljen za izjemno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah članic. Francija je zaradi dogodkov v Parizu 14. novembra sprejela izredne razmere in v okviru teh tudi ukrepe, s katerimi je zaradi nevarnosti pred novimi terorističnimi napadi na vseh svojih mejah vzpostavila nadzor. Tega schengenski režim sicer ne prepoveduje, vendar uvedbo varnostnih pregledov na mejah med državami tega območja omejuje na največ 30 dni, hkrati pa izrecno prepoveduje, da bi takšne kontrole potnikov postale stalne in sistematične.

 

Na zunanjih mejah schengenskega območja je slika povsem drugačna: tam je zaradi migrantske krize, pariških terorističnih napadov in splošne islamofobije pregled vseh potnikov obvezen in nujen. V zadnjih nekaj tednih naj bi načeloma izjemoma in do preklica pregledovali celo državljane držav članic schengenskega območja. Razlog je tudi ta, da se na bojiščih v Siriji in Iraku bojuje več tisoč državljanov članic EU in da zaradi dogodkov, ki so se zgodili 13. novembra, več evropskih držav, ne le Francijo, skrbi, da bi se ti borci poskušali vrniti domov in tam pripraviti teroristične napade.

 

 

Kaj govori primer Madžarske

 

Nobena skrivnost tudi ni, da je po kolapsu Schengena v Grčiji, zgraditvi ograje na mejah med Madžarsko in Srbijo ter Madžarsko in Hrvaško pozornost prenesla na Slovenijo, ki je šele po resnih opozorilih Avstrije in Nemčije začela bolj striktno varovati zunanjo schengensko mejo, prek katere je predvsem oktobra popolnoma nekontrolirano in nezakonito v državo vstopilo več kot 30.000 tujcev. Odločitev o gradnji bodeče žice - vlada, za njo pa tudi večina papagajsko ponavljajočih medijev, je ves čas namesto tega uporabljala termin "tehnične ovire" - je prišla dobesedno pet minut pred dvanajsto, saj bi v nasprotnem primeru Slovenija podobno kot Grčija izpadla iz schengenskega sistema.

 

Da to niso le prazne besede, naj bi 6. novembra v Lendavi Miru Cerarju zelo direktno in brez diplomatskega leporečenja povedal madžarski premier Viktor Orban, ki se je pred podobno dilemo znašel že junija. Preostale štiri članice Evropske unije na Balkanu, tj. Hrvaška, Romunija in Bolgarija namreč sploh niso vključene v Schengen oziroma so bile v primeru četrte, tj. Grčije, iz tega območja de facto izključene.

 

Orbanovo sporočilo je v Ljubljani naletelo na pozorna ušesa, saj je vlada le nekaj dni kasneje odločitev o "tehničnih ovirah" na meji s Hrvaško tudi uradno predstavila javnosti. V piarovskem smislu je šlo za precej površno strategijo, kajti govoriti o tehničnih ovirah, za katere je že na kilometer jasno, da so v resnici žičnata ograja, nato pa k temu dodajati še nič kaj prepričljiva pojasnila, da gre v bistvu za "usmerjevalno ograjo", je možno samo v okolju, kjer dominantni (mainstream) mediji pač niso preveč inteligentni.

 

Če bi namreč bili, potem bi svojim bralcem pojasnili, da smo na mejo s Hrvaško bodečo žico postavili zato, ker je (bila) to cena za to, da ostanemo v schengenskem območju. Je ali je bila? To je zdaj ključno vprašanja. Če vsaj za hip odmislimo argument, da je prva skrb in dolžnost slovenske države poskrbeti za varnost svojih državljanov - in šele potem avstrijskih, nemških, nizozemskih in vseh ostalih v EU -, potem bi nas moralo resno skrbeti, da nevarnosti, da izpademo iz Schengena, vsekakor še ni konec.

 

 

Mini Schengen ni znanstvena fantastika

 

Včerajšnji "zgodovinski vrh" EU - Turčija v Bruslju je namreč minil v senci dveh izjemno pomenljivih dogodkov: prvi je ta, da v Bruselj ni bilo turškega predsednika Erdogana, pač pa je prišel "le" premier Davutoglu, drugi pa bo imel za bodoče odnose v Evropski uniji še bistveno težje posledice. Pred začetkom uradnega srečanja so se namreč ločeno sestali voditelji ravno tistih držav, ki se omenjajo v zvezi s t.i. mini Schengenom (Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luxembourg, Švedska, Finska). 

 

Te države, med katerimi ima nesporni primat Nemčija, namreč ocenjujejo, da bi morale vse članice schengenskega območja, predvsem pa tiste, ki so na periferiji (torej tudi Slovenija), solidarno prevzeti breme migrantske krize, v nasprotnem primeru se bo dosedanji Schengen skrčil le na tiste države, ki tvorijo njegov središčni, se pravi notranji krog. Vodja Evroskupine in hkratni holandski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je podobno izjavil že pred dnevi: če vseh 26 članic Schengena ne bo bolj poskrbelo za varovanje zunanjih meja in pokazalo več pripravljenosti za spopadanje z migrantsko krizo, potem ta projekt ne bo preživel. Dijsselbloem je hkrati dodal, da bodo morda morali nekaj narediti na nivojo nekakšnega "mini-Schengena".

 

Če te besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako...

 

Med bruseljsko politično oligarhijo je zaradi tega precej nelagodja, kajti propad največjega mednarodnega projekta po koncu II. svetovne vojne bi Evropo pahnil v negotove čase, množico bruseljskih birokratov pa na zavod za zaposlovanje. V kuloarjih se šušlja, da Unija v tej fazi najbrž ne bi preživela še enega terorističnega napada ali migrantske invazije. Zato tri milijarde evrov pomoči novi evropski partnerici Turčiji sploh ni draga investicija. Ta država naj v bodoče skrbi, da se bo presežek ekonomskih migrantov vračal v dežele, iz katerih prihajajo, saj Evropska unija več kot milijona tujcev letno menda ne more integrirati.

 

Turčija je včeraj po letih prostega teka nenadoma spet postala obetavna kandidatka za polnopravno članstvo v EU, s katerim vlečejo Ankaro za nos že od konca osemdesetih, ko so Turki vložili prošnjo za članstvo. Če se je Evropska unija kaj naučila na primeru Libije, potem se bodo do Erdogana obnašali precej bolj taktno, kot so se do Gadafija, ki so ga pustili crkniti kot psa, Libijo pa umirativ kaosu državljanske vojne, zaradi česar zdaj čez Sredozemlje prihajajo tisoči migrantov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
11
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728