Razkrivamo

Verižna reakcija: razpad Schengena bi za seboj potegnil evro in Evropsko unijo!

Čez dva tedna bomo najbrž že vedeli, ali je schengenski režim še vedno aktualen. Če ne bo in bo nastalo območje "mini-Schengena", bo Slovenija kot periferija skoraj zanesljivo ostala zunaj. Toda posledice so lahko še mnogo hujše. Mislimo predvsem na razpad evrske skupine, ukinitev evra ter zelo mogoč propad Evropske unije.

29.11.2015 22:56
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   eu   terorizem   migranti   schengen

Foto: arhiv Portala PLUS

Če Dijsselbloemove besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako.

Naj mi bralci ne očitajo skrajnega pesimizma v uvodnih vrsticah. Kdo pa bi, denimo, pred letom lahko napovedal, o kakšnih dilemah se bomo pogovarjali letos v Evropi? Komu je padlo na pamet, da bi sploh pomislil, kaj vse se bo zgodilo samo v dveh ali treh mesecih po koncu poletja? Je kdo vedel, da nas čakajo selitev narodov, definirana kot "migrantska kriza", nove teroristične grožnje, globalni konflikti in predvsem poplava strahu pred negotovo prihodnostjo?

 

Vsaj glede Evropske unije se zdi prihodnost najbolj meglena, čeprav je pred nami nekaj zelo konkretnih datumov, mimo katerih ne moremo. Recimo že 14. december, torej čez dobra dva tedna. Vsaj formalno naj bi bila (do) takrat jasna usoda schengenskega območja, ki združuje 23 članic Evropske unije ter Švico, Islandijo in Norveško. Prav tega dne se bo namreč iztekel tridesetdnevni rok, ki je še dovoljen za izjemno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah članic. Francija je zaradi dogodkov v Parizu 14. novembra sprejela izredne razmere in v okviru teh tudi ukrepe, s katerimi je zaradi nevarnosti pred novimi terorističnimi napadi na vseh svojih mejah vzpostavila nadzor. Tega schengenski režim sicer ne prepoveduje, vendar uvedbo varnostnih pregledov na mejah med državami tega območja omejuje na največ 30 dni, hkrati pa izrecno prepoveduje, da bi takšne kontrole potnikov postale stalne in sistematične.

 

Na zunanjih mejah schengenskega območja je slika povsem drugačna: tam je zaradi migrantske krize, pariških terorističnih napadov in splošne islamofobije pregled vseh potnikov obvezen in nujen. V zadnjih nekaj tednih naj bi načeloma izjemoma in do preklica pregledovali celo državljane držav članic schengenskega območja. Razlog je tudi ta, da se na bojiščih v Siriji in Iraku bojuje več tisoč državljanov članic EU in da zaradi dogodkov, ki so se zgodili 13. novembra, več evropskih držav, ne le Francijo, skrbi, da bi se ti borci poskušali vrniti domov in tam pripraviti teroristične napade.

 

 

Kaj govori primer Madžarske

 

Nobena skrivnost tudi ni, da je po kolapsu Schengena v Grčiji, zgraditvi ograje na mejah med Madžarsko in Srbijo ter Madžarsko in Hrvaško pozornost prenesla na Slovenijo, ki je šele po resnih opozorilih Avstrije in Nemčije začela bolj striktno varovati zunanjo schengensko mejo, prek katere je predvsem oktobra popolnoma nekontrolirano in nezakonito v državo vstopilo več kot 30.000 tujcev. Odločitev o gradnji bodeče žice - vlada, za njo pa tudi večina papagajsko ponavljajočih medijev, je ves čas namesto tega uporabljala termin "tehnične ovire" - je prišla dobesedno pet minut pred dvanajsto, saj bi v nasprotnem primeru Slovenija podobno kot Grčija izpadla iz schengenskega sistema.

 

Da to niso le prazne besede, naj bi 6. novembra v Lendavi Miru Cerarju zelo direktno in brez diplomatskega leporečenja povedal madžarski premier Viktor Orban, ki se je pred podobno dilemo znašel že junija. Preostale štiri članice Evropske unije na Balkanu, tj. Hrvaška, Romunija in Bolgarija namreč sploh niso vključene v Schengen oziroma so bile v primeru četrte, tj. Grčije, iz tega območja de facto izključene.

 

Orbanovo sporočilo je v Ljubljani naletelo na pozorna ušesa, saj je vlada le nekaj dni kasneje odločitev o "tehničnih ovirah" na meji s Hrvaško tudi uradno predstavila javnosti. V piarovskem smislu je šlo za precej površno strategijo, kajti govoriti o tehničnih ovirah, za katere je že na kilometer jasno, da so v resnici žičnata ograja, nato pa k temu dodajati še nič kaj prepričljiva pojasnila, da gre v bistvu za "usmerjevalno ograjo", je možno samo v okolju, kjer dominantni (mainstream) mediji pač niso preveč inteligentni.

 

Če bi namreč bili, potem bi svojim bralcem pojasnili, da smo na mejo s Hrvaško bodečo žico postavili zato, ker je (bila) to cena za to, da ostanemo v schengenskem območju. Je ali je bila? To je zdaj ključno vprašanja. Če vsaj za hip odmislimo argument, da je prva skrb in dolžnost slovenske države poskrbeti za varnost svojih državljanov - in šele potem avstrijskih, nemških, nizozemskih in vseh ostalih v EU -, potem bi nas moralo resno skrbeti, da nevarnosti, da izpademo iz Schengena, vsekakor še ni konec.

 

 

Mini Schengen ni znanstvena fantastika

 

Včerajšnji "zgodovinski vrh" EU - Turčija v Bruslju je namreč minil v senci dveh izjemno pomenljivih dogodkov: prvi je ta, da v Bruselj ni bilo turškega predsednika Erdogana, pač pa je prišel "le" premier Davutoglu, drugi pa bo imel za bodoče odnose v Evropski uniji še bistveno težje posledice. Pred začetkom uradnega srečanja so se namreč ločeno sestali voditelji ravno tistih držav, ki se omenjajo v zvezi s t.i. mini Schengenom (Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luxembourg, Švedska, Finska). 

 

Te države, med katerimi ima nesporni primat Nemčija, namreč ocenjujejo, da bi morale vse članice schengenskega območja, predvsem pa tiste, ki so na periferiji (torej tudi Slovenija), solidarno prevzeti breme migrantske krize, v nasprotnem primeru se bo dosedanji Schengen skrčil le na tiste države, ki tvorijo njegov središčni, se pravi notranji krog. Vodja Evroskupine in hkratni holandski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je podobno izjavil že pred dnevi: če vseh 26 članic Schengena ne bo bolj poskrbelo za varovanje zunanjih meja in pokazalo več pripravljenosti za spopadanje z migrantsko krizo, potem ta projekt ne bo preživel. Dijsselbloem je hkrati dodal, da bodo morda morali nekaj narediti na nivojo nekakšnega "mini-Schengena".

 

Če te besede povežemo z nedavnimi Junckerjevimi namigi o tem, da bi propad schengenskega sistema najverjetneje za seboj potegnil tudi Evroskupino, potem bi nas morala prihodnost Evropske unije resno skrbeti. Ukinitev schengenskega režima bi namreč odločilno vplivala tudi na t.i. štiri svoboščine, ki simbolizirajo projekt Evrope (prost prehod ljudi, storitev, blaga, kapitala), kar bi na koncu verjetno pokopalo ne samo evro, ampak tudi Evropsko unijo kot tako...

 

Med bruseljsko politično oligarhijo je zaradi tega precej nelagodja, kajti propad največjega mednarodnega projekta po koncu II. svetovne vojne bi Evropo pahnil v negotove čase, množico bruseljskih birokratov pa na zavod za zaposlovanje. V kuloarjih se šušlja, da Unija v tej fazi najbrž ne bi preživela še enega terorističnega napada ali migrantske invazije. Zato tri milijarde evrov pomoči novi evropski partnerici Turčiji sploh ni draga investicija. Ta država naj v bodoče skrbi, da se bo presežek ekonomskih migrantov vračal v dežele, iz katerih prihajajo, saj Evropska unija več kot milijona tujcev letno menda ne more integrirati.

 

Turčija je včeraj po letih prostega teka nenadoma spet postala obetavna kandidatka za polnopravno članstvo v EU, s katerim vlečejo Ankaro za nos že od konca osemdesetih, ko so Turki vložili prošnjo za članstvo. Če se je Evropska unija kaj naučila na primeru Libije, potem se bodo do Erdogana obnašali precej bolj taktno, kot so se do Gadafija, ki so ga pustili crkniti kot psa, Libijo pa umirativ kaosu državljanske vojne, zaradi česar zdaj čez Sredozemlje prihajajo tisoči migrantov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
0
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,886
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,369
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,229
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,944
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,857
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,138
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,070
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,325
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,207