Po naši oceni eden najvplivnejših ljudi v Sloveniji je svoje omrežje zgradil na treh stebrih slovenskega državnega premoženja: Kapitalski družbi, Telekomu in Združenju nadzornikov Slovenije. Jamnik, ki je zadnja štiri leta predsednik uprave Modre zavarovalnice, trenutno sicer sedi v treh nadzornih svetih. In sicer v Telekomu Slovenije, Cinkarni Celje in Združenju nadzornikov Slovenije.
Za našega portretiranca je značilno, da izven javnega sektorja nima nobenih drugih delovnih izkušenj. Izjema je epizoda iz Probanke, v kateri je ostala znatna luknja iz njegovega obdobja, ki je stala osebnega stečaja člana njegovega omrežja Branka Tomažiča, predsednika nadzornega sveta Pozavarovalnice Sava in njegovega nekdanjega sodelavca v Hitu, kjer je bil Borut Jamnik dobro leto predsednik uprave. Z denarjem zdaj že bankrotirane Probanke naj bi Jamnik in Tomažič po nekaterih virih kupila tudi danes že propadli poreški igralniški kompleks.
Epizoda v Probanki se je pričela maja 2006, ko je finančna skupina Probanka, na čelu katere je bila Romana Pajenk, objavila sporočilo za javnost, da k njim prihaja "eden najbolj perspektivnih managerjev mlajše generacije v Sloveniji". Rečeno je bilo, da bo opravljal delo svetovalca uprave Probanke DZU in deloval na različnih področjih družbe. Jamnik je na Probanko, od katere danes ni ostalo veliko, njena prva dama Romana Pajenk pa se zaradi spornih dokapitalizacij sooča s sodnimi postopki, prišel iz novogoriškega igralniškega velikana HIT, pred tem pa je vodil Kapitalsko družbo (KAD).
1. poglavje: Kapitalska družba
KAD upravlja denar upokojencev, tako da je bil Jamnikov tihi, vendar ključni podpornik v politiki - seveda ob socialnih demokratih - dolga leta tudi Karl Erjavec, predsednik Desus. Bachtiar Djalil in Anja Strojin Štampar, pred kratkim imenovana za novo članico uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), sta prav tako dolgoletna Jamnikova zaveznika, njuna vloga pa je ščititi položaj Boruta Jamnika v Modri zavarovalnici. Za statut te zavarovalnice je značilno določilo, da njen edini lastnik - in to je KAD - nima večine v nadzornem svetu. Z drugimi besedami, zaradi tega vlada ne more posegati v nadzorni svet in je odvisna od dobre volje sindikalista Branimirja Štruklja. Takšna ureditev je po mnenju nekaterih pravnikov v neskladju z Zakonom o gospodarsih družbah.
Djalil je bil nekoč tudi med vidnejšimi funkcionarji stranke SD, kjer je veljal za zaveznika Boruta Pahorja. Socialni demokrati so kasneje zamenjali vodstvo, zato so se razmerja spremenila. Trenutni predsednik te stranke Dejan Židan je v politiko najverjetneje vstopil zaradi zagotavljanja preživetja svojemu nekdanjemu delodajalcu Stanku Polaniču. Temu namreč kot kmetijski minister že dlje časa zagotavlja stabilen tok subvencij in državnih poslov njegovemu kmetijsko-gradbenemu imperiju. Tako je od leta 2003 Panvita (in Polaničeve druge firme) dobila najmanj 43 milijonov evrov državnih subvencij. Polaničev nečak in nekdanji direktor Pristopa Uroš Hakl (sedanji lastnik Večera, ki ga je kupil od Pivovarne Laško), je prek svojih podjetij dobil najmanj 8 milijonov evrov naročil države, SGP Pomgrad pa najmanj 465 milijonov gradbenih naročil države (vir: Supervizor)!
Spomnimo se prizora, ko je v času oblikovanja vlade Alenke Bratušek minister Dejan Židan pripeljal Tomaža Kuntariča v Državni zbor kot kandidata svoje stranke za ministra za finance. Kuntarič je zdaj zaposlen v Gorenju, (kot Peter Groznik) in vodi nadzorni sveta Petrola.
Petrol je sicer ena izmed finančnih "zlatih jam" politike oziroma paradržavnega omrežja. Po nekaterih podatkih je v tej zgodbi tudi vodja poslanske skupine socialnih demokratov Matjaž Han, ki skozi firmo svoje žene M & M International letno realizira več kot milijon evrov prihodkov - v glavnem reklamnih storitev. Zakaj Petrol potrebuje takšne storitve od žene vodje poslanske skupine vladajoče stranke, je popolna uganka. Drugi Hanov "družinski" milijonski posel je tiskanje etiket za Pivovarno Laško, ki je prodala Mercator, Han pa je prek svojega položaja in kljub očitnemu konfliktu interesov vseskozi aktivno podpiral to prodajo.
Če se vrnemo nazaj na KAD: na tej državni družbi kljub stotinam prodanih poslovnih deležev v zadnjih dvajsetih letih nikoli ni bilo resne revizije Računskega sodišča. Je to zgolj naključje ali gre morda za namerno prikrivanje nečednosti političnih elit?
2. poglavje: Telekom Slovenije
Gospod Jamnik je predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, in sicer ob direktorju Petrola Tomažu Berločniku (ki ga nadzoruje prej omenjeni Tomaž Kuntarič), članu uprave Abanke Mateju Golobu Metzeleju in Golobičevem kadru Adolfu Zupanu. To so nadzorniki postali kljub temu, da država že tri leta nima glasovalnih pravic in Telekoma ne more upravljati. Imenovani so bili z glasovi "malega delničarja" Darija Južne. Njegova Perspektiva ima 1,5% delnic, ki jih je perspektivno kupila z 207 milijoni evrov kreditov državnih bank.
Kakšne kravje kupčije so bile potrebne za imenovanje, smo videli v zadnjih letih, ko se je "od države ugrabljeni" Telekom prodajal in iz dneva v dan spreminjal svojo poslovno strategijo na Balkanu. Vse to se je seveda dogajalo brez sodelovanja države kot največjega, tj. 75% lastnika. Na Telekomu Borut Jamnik odločno podpira delovanje Planet TV, ki ga je še kot mladi direktor TSmedia ustanovil Rudolf Skobe (danes predsednik uprave Telekoma) in je samo lani Telekom olajšala za 11 milijonov evrov. Doslej naj bi televizija državni telekom stala že okoli 40 milijonov.
Cui bono, v čigavo korist, se boste vprašali. Koristi od tega ekonomsko nesmiselnega početja ima le Pristop, ki usmerja medijske milijone glede na svoje interese od ene do druge medijske hiše. S tem ima odločilen vpliv na njihovo uredniško politiko in lahko po mili volji izvaja "medijske umore" posameznikov in političnih strank. Podoben položaj, kjer država nima glasovalnih pravic, je tudi v drugih dveh največjih oglaševalcih v državi, v Petrolu in Zavarovalnici Triglav. Predvsem kar se slednje tiče, velja, da je imel tam Borut Jamnik vedno svoje interese, ki jih je uveljavljal tako, da so bili včasih formalni predsedniki uprav ob tem brez besed.
3. poglavje: Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS)
Naš portretiranec je tudi dolgoletni predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, kjer mu bo sicer prihodnje leto potekel mandat. ZNS "izobražuje in licencira" nadzornike državnih družb. Med člani posameznih organov društva najdemo zanimiva imena, med katerimi bi marsikoga lahko brez težav povezali z Jamnikom: Borut Bratina (nadzornik NKBM), Blaž Košorok (direktor HSE), Vojko Antončič (Predsednik nadzornega sveta v bankrotiranemu Cimosu), Marko Jaklič (komentator korporativnega upravljanja), Milena Pervanje (kadrovska komisija SDH), Gorazd Podbevšek (predsednik nadzornega sveta NLB) in sekretarka društva Irena Prijović. Delovanje združenja finančno podpirajo Sava, Petrol, Zavarovalnica Triglav, SDH, DUTB, Mercator, NKBM, HSE, Slovenske železnice, DARS in druge državne družbe. S tem se krog zapre.
Pasivna vloga državnih nadzornikov v zadnjih letih, kjer so t.i. licencirani nadzorniki aktivno opuščali nadzor v bankah in velikih državnih družbah, ki jih zdaj saniramo davkoplačevalci, je ključna za razumevanje porazne 15-letne zapuščine Boruta Jamnika. Državi je vsilil status "licenciranega nadzornika", ki je bil ključni kriterij tudi pri izboru trenutnih nadzornikov SDH. Ob tem ne moremo mimo odgovornosti ZNS za delo nadzornikov v zadnjih letih in vzpostavitve klientelističnih navez pri upravljanju državnega premoženja!
Položaj, ko so nadzorniki interesno povezani z upravami, je razlog za odtekanje denarja iz državnih družb in bank. Očiten postaja, ko nadzorniki javno branijo uprave pri očitnih nepravilnostih in neprimernih poslovnih praksah, namesto da bi ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi. To delovanje smo v zadnjih dnevih videli v NLB, ko je predsednik nadzornega sveta banke Gorazd Podbevšek sporočil, da je s pogodbo z Dragom Kosom vse v redu, ali v Savi, kjer so nadzorniki (med njimi član vladajoče SMC Aleš Avbreht) odločno javno podprli upravo bankrotirane družbe.
Jamnikova hobotnica je torej trdno zakoreninjena v politiki in državnih podjetjih. Tako nadzorujejo denarne tokove iz državnih družb, prek medijskih agencij do političnih strank, ki si tudi s tem denarjem zagotavljajo uspeh na volitvah. Ko se prebijejo v vlado, pa s pridobljenim političnim vplivom zagotovijo preživetje Jamnikovi hobotnici. S tem vsem vpletenim posameznikom zagotavljajo korist in finančno preživetje iz premoženja davkoplačevalcev. Krog je tako sklenjen...