Zormanov dopis, ki nam ga je poslal odvetnik Mitja Zupan, je fascinanten predvsem zato, ker se ne ukvarja toliko z vsebino domnevno nekorektnega pisanja o gospodu Zormanu - konkretno, nanaša se na članek Portret Darka Zormana: anomalija, ki se ne bi smela več ponoviti, objavljen na Portalu PLUS 18. novembra -, kolikor se loteva mene kot odgovornega urednika in celo kot zasebnika.

Česa takšnega v vsej svoji medijski karieri še nisem doživel!

 Zakon o medijih: žaljivih popravkov se ne objavlja.

Ker se institut odgovora, popravka ali t.i. prikaza nasprotnih dejstev v slovenskem medijskem prostoru uporablja z namenom, da domnevno prizadeta oseba odgovori na domnevno sporne navedbe tako, da jih na dostojen način zanika, pojasni ali kako drugače ovrže, ne pa da se z osebnim obračunavanjem loti novinarja ali urednika, sem objavo takšnega "odgovora" gospodu Zormanu oziroma njegovemu pooblaščencu zavrnil in ga pozval, naj besedilo prilagodi Zakonu o medijih, še posebej njegovemu 31. členu, ki pravi, da lahko odgovorni urednik objavo popravka zavrne, če je ta napisan žaljivo.

Občutek imam, da je Zormanov "odgovor" del širšega "odgovora" tistega dela establishmenta ljubljanskega Univerzitetnega Kliničnega centra, o katerem smo pisali v zadnjih mesecih. Prav tako se mi zdi, da nam je nevidna roka iz ozadja napovedala vojno. Kdo so ti ljudje, lahko samo ugibamo. Po naših informacijah je t.i. Zemljaričev krog še vedno zelo dejaven in celo Janeza Zemljariča so pred dvema tednoma opazili na slovesnosti ob otvoritvi Gimnastičnega centra na Viču, kjer se je, očitno v dobri fizični in psihični kondiciji na kratko pogovarjal tudi z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom.

Pred pritiski se ne moremo zaščititi drugače kot s popolnoma javnim, transparentnim delovanjem. Zaradi tega, spoštovani bralci, bomo vsakič objavili grožnje, ki prihajajo na naš naslov. Veseli bomo tudi vaše podpore, vsaj moralne. V zadnjih dneh je ni bilo malo. Za vsako elektronsko sporočilo ali pismo smo hvaležni, še posebej za to, ker nam s tem dajete vedeti, da nismo sami.

Težko je predvideti nadaljnji razvoj dogodkov. Verjetno bodo pritiski potekali na dveh nivojih: eno so tožbe in grožnje s tožbami, s katerimi bi nas radi prestrašili in odvrnili od nadaljnjega pisanja o UKC in rabotah, ki se tam dogajajo. Druga metoda zastraševanja pa je absolutno nelegitimna in tudi nezakonita: anonimne grožnje, iz katerih lahko razberemo samo to, da je nekomu res veliko do tega, da Portal PLUS utihne. Po možnosti za vedno.

Kot odgovorni urednik sem junija letos, ko sem prevzel ta položaj, le bežno slutil, v kaj se podajam. Še manj se mi je sanjalo, kakšna kriminalna združba je UKC Ljubljana, kjer se sistem paradržavnega črpanja denarja očitno sesuva, zato so nekateri postali zelo živčni. Toda če mislijo, da se bomo uklonili pritiskom, se motijo.