Dokaj redka medijska razkritja nakazujejo pojave t. i. vzporedne ekonomije in vzporednega prava pri nas tudi po prenehanju prejšnje države. To pomeni težavo za konkurenčnost ekonomije, vladavino prava in svobodo medijev. Z navedenimi so povezana tudi druga področja, kjer je mogoče v Sloveniji zaznati težave. S krepitvijo delovanja pravne države je na primer povezano področje preprečevanja korupcije, ki pomeni vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem in zasebnem sektorju.

Ker so uradni organi zavzeli vprašljivo stališče, zaradi katerega so umanjkali verodostojni podatki o imigrantih, so informacije o njih v Sloveniji posplošene. Podatki kažejo, da se osebe, ki v aktualni krizi prihajajo iz vojnih žarišč Sirije po t.i. Balkanski poti, v veliki večini odločajo za Nemčijo. Pri tem pa ne gre za izbiro na podlagi varnosti oziroma miru, temveč je odločitev posledica visoke konkurenčnosti ekonomije, vladavine prava, svobode medijev in odsotnosti korupcije. Nemčija pa je glede tega brez dvoma eden izmed svetovnih favoritov.

Diverzija ugotavljanja podatkov o imigrantih

Ob dejstvu, da se naša država resno sooča s težavami na področjih konkurenčnosti ekonomije, vladavine prava, svobode medijev in korupcije, kar se navezuje na vprašljive prakse iz prejšnje države, je oktobra tudi v Sloveniji izbruhnila (i)migrantska kriza. Ta se je v Evropski uniji stopnjevala že vse leto do te mere, da je postala njena prioriteta, (Evropska komisija – tu). Točneje povedano, gre za imigrantsko oziroma priselitveno krizo (b. in f. točki 1. odstavka 2. člena Uredbe (ES) št. 862/2007). Beseda imigrant pomeni v tej krizi osebo, ki se priseli na območje države članice Evropske unije, pred tem pa je običajno bivala v tretji državi, ki ni članica unije.

Usode ljudi in motivi ljudi, ki prehajajo naše meje, so različni in jih ne moremo natančno ugotoviti. Naši uradni organi so namreč zavzeli stališče, da v aktualni krizi imigrantom načeloma ne ugotavljajo istovetnosti osebnih podatkov z resničnimi dejstvi, na primer prek postopka odvzema prstnih odtisov ali drugih postopkov ustreznega preverjanja. Uradni organi se pri tem nejasno sklicujejo na določbe t. i. uredbe Eurodac (npr. RTV Slovenija – tu, STA – tu). Stališče je nenavadno, saj Eurodac ne prepoveduje ugotavljanja istovetnosti oseb, ki prehajajo državno mejo in tudi ne posega v konkretne določbe slovenskih kazenskih in prekrškovnih predpisov. V teh predpisih je namen takšnega ugotavljanja zavarovati življenje ali zdravje ljudi, preprečevati ali odkrivati kazniva dejanja in prekrške ter odkrivati in prijemati njihove storilce, preprečevati nedovoljene migracije, zagotavljati varnost ljudi, premoženja in okolja, preprečevati in odkrivati druge nevarnosti za javno varnost in red. Medtem ko se oprostitve podeljujejo imigrantom, se jih siceršnjim rezidentom Slovenije ne, kar kaže na morebitni obstoj vzporednega izvrševanja oblasti.

Zato je vprašljiva opustitev uradnih organov glede dolžnega ugotavljanja istovetnosti v korist imigrantov. K področjem, kjer se nakazuje očitna težava – konkurenčnost ekonomije, vladavina prava in svoboda medijev –, zato lahko dodamo vprašanje korupcije.

Gibalo imigracije iz Sirije

Zaradi navedenega manjka ugotavljanja verodostojnih podatkov o imigrantih so informacije o njih v Sloveniji posplošene. Tako iz podatkov v zvezi s prosilci za azil posplošeno ugotovimo, da naj bi v letošnjem letu izmed vseh držav članic Evropske unije daleč največje število oseb zaprosilo za azil v Nemčiji, pri čemer jih največ prihaja iz Sirije (Eurostat – tu, UNHCR – tu). Od oktobra dalje krizni imigrantski tok vodi skozi Slovenijo, pri čemer je govora o njihovi Balkanski poti od Turčije prek držav Balkana skozi Avstrijo do Nemčije. 

Sirija je destabilizirana zaradi državljanske vojne. V takšnih razmerah njeni prebivalci težko predvidijo končni izid konflikta. Pri tem je eden izmed dolgoročnih stabilizacijskih dejavnikov dejstvo, da je Sirska arabska republika ena izmed ustanovnih članic Združenih narodov in da se v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov, tudi med aktualno državljansko vojno, navaja naslednje: "potrjujoč svojo močno zavezanost suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Sirske arabske republike" (npr. tu).

Toda takšen dolgoročni dejavnik ne zadostuje sirskim državljanom za sprejemanje kratkoročnih odločitev, zato se v destabiliziranih razmerah sirske državljanske vojne iz Sirije množično izseljujejo. Toda zaradi katerega dejavnika se v aktualni imigrantski krizi odločajo za izselitev iz Sirije po t. i. Balkanski poti skozi Slovenijo v Nemčijo?

Teh dejavnikov odločanja je več.

Mir ni vse

Dejavnik odločanja o smeri aktualne krizne migracije je lahko zaznavanje miru. Po takšnem merilu bi bila odločitev Sircev za imigriranje v Nemčijo pogojena z  zaznavanjem večje stopnje varnosti oziroma miru v Nemčiji, v nasprotju z zaznavanjem ne-varnosti v Siriji bližnjih državah oziroma v državah na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi s Svetovnim mirovnim indeksom (angl.: Global Peace Index; Institute for Economics and Peace) lahko glede zaznavanja miru v 162 neodvisnih državah po svetu za leto 2015 (tu) posplošeno ugotovimo, da je v Siriji daleč najmanj miru na svetu – uvrstila se je na 162. mesto. V Nemčiji je indeks stanja miru zelo visok in zato ta država zaseda 16. mesto. Toda s tem še ni mogoče pojasniti, zakaj bi ljudje iz Sirije v povezavi z mirom imigrirali prav v Nemčijo.

Podatki namreč kažejo, da je indeks stanja miru visok tudi v več bližnjih arabskih državah, npr. v Katarju (30. mesto), Bahreinu (107. mesto) in Kuvajtu (33. mesto). Prav tako glede na Balkansko pot imigrantov podatki nadalje kažejo, da je tudi v številnih državah na tej poti indeks stanja miru visok, npr. v Grčiji (61. mesto), Srbiji (46. mesto) in na Hrvaškem (27. mesto). Končno pa je indeks stanja miru višji od nemškega tako v Sloveniji (15. mesto), kakor tudi v Avstriji (3. mesto). Zato ljudje iz Sirije zelo verjetno ne imigrirajo v Nemčijo zgolj zaradi varnosti oziroma miru. Gibalo njihove imigracije v Nemčijo je lahko (še) nekaj drugega. In sicer:

– ekonomska konkurenčnost

Eden od dejavnikov odločanja ljudi iz Sirije o smeri krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje ekonomske konkurenčnosti oziroma tekmovalnosti. Po takšnem merilu je imigriranje ravno v Nemčijo pogojeno z višjo stopnjo zaznavane ekonomske konkurenčnosti Nemčije v nasprotju z nižjo stopnjo konkurenčnosti ostalih držav na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi s Indeksom svetovne konkurenčnosti (angl.: Global Competitiveness Index; World Economic Forum) glede zaznavanja konkurenčnosti 140 ekonomij držav po svetu za leti 2015-2016 (tu) ugotovimo, da je Sirija izpadla s seznama proučevanih ekonomij sveta. Nazadnje, ko je varnostna situacija še dopuščala raziskavo, je bila Sirija vključena vanjo za leti 2011-2012 in tedaj je med 142 državami zasedla 98. mesto (tu). Nemčija, v kateri je indeks konkurenčnosti zelo visok, je letos, podobno kot predhodna leta, zasedla 4. mesto. Podatki tudi kažejo, da je indeks zaznavane konkurenčnosti ekonomij držav na Balkanski poti imigrantov nižji. Kar pomeni, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo v povezavi z visokim indeksom konkurenčnosti ekonomije te države.

– vladavina prava

Nadaljnji dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne imigracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje vladavine prava. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije v Nemčijo pogojeno z večjo stopnjo zaznavane vladavine prava v Nemčiji v nasprotju z nižjo stopnjo vladavine prava v ostalih državah na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Odstotno uvrstitvijo glede vladavine prava (angl.: Percentile Rank - Rule of Law, World Governance Indicators; World Bank) v 215 državah po svetu za leto 2015 (tu), lahko posplošeno ugotovimo, da dosega vladavina prava v Siriji 6,7 odstotno uvrstitev, kar je zelo nizko. Nemčija pa ima glede vladavine prava zelo visoko, 93,3 odstotno uvrstitev. Avstrija je še boljša in dosega celo 96,6 odstotno uvrstitev. Podatki tudi kažejo, da je indeks zaznavane vladavine prava držav na Balkanski poti nižji. To kaže, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo (oziroma Avstrijo) v povezavi z visoko odstotno uvrstitvijo glede vladavine prava v tej državi.

– svoboda medijev

Nadaljnji dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje svobode medijev. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije ravno v Nemčijo pogojeno z višjo stopnjo zaznavane svobode medijev v Nemčiji v nasprotju z nižjo stopnjo svobode medijev v ostalih državah na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Indeksom svobode medijev (angl.: Press Freedom Index; Reporters Without Borders) glede zaznavanja svobode medijev v 180 državah po svetu za leto 2015 (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da je v Siriji zelo nizka stopnja svobode medijev (177. mesto), Nemčija pa ima zelo visok indeks svobode medijev: 12. mesto. Avstrija zaseda celo 7. mesto. To posplošeno kaže, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo (oziroma Avstrijo) v povezavi z visokim indeksom svobode medijev te države.

– korupcija v javnem sektorju

Dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je tudi zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije ravno v Nemčijo pogojeno z večjo stopnjo zaznavanja ne-korupcije v javnem sektorju Nemčije v nasprotju z večjo stopnjo korupcije v javnem sektorju ostalih držav na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Indeksom zaznavanja korupcije javnega sektorja (angl.: Corruption Perception Index; Transparency International) glede stanja zaznavanja korupcije v javnem sektorju v 175 državah po svetu za leto 2014 (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da je v Siriji zelo visoka stopnja korupcije v javnem sektorju – 159. mesto. V Nemčiji je indeks korupcije v javnem sektorju zelo nizek – 12. mesto. Sirci torej imigrirajo v Nemčijo v povezavi z nizkim indeksom korupcije v javnem sektorju te države.

In zato jim - to je zaključni pripis uredništva - niti na pamet ne pade, da bo ostali v Sloveniji, ki je na tej lestici uvrščena na 58. mesto...