Razkrivamo

Zakaj Mohamed zelo dobro ve, da želi emigrirati v Nemčijo

Se kdaj vprašamo, čemu si migranti, ki masovno potujejo tudi prek naše države, tako goreče želijo v Nemčijo? Zakaj ravno tja? Žiga Stupica analizira stanje na področju gospodarske konkurenčnosti, vladavine prava, svobode medijev in korupcije. Ugotovitve so logične in razložijo fenomen nemške priljubljenosti. Obenem pa pojasnijo tudi to, zakaj nihče niti slučajno ne želi obtičati v Sloveniji.

07.12.2015 23:48
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   migranti   nemčija   slovenija   korupcija   balkanska pot   sirija

Foto: media3.s-nbcnews.com

Migranti ne želijo v Nemčijo zgolj zaradi varnosti oziroma miru. Gibalo njihove imigracije je še nekaj drugega: gospodarska konkurenčnost, pravna država, svoboda medijev in skorajda nič korupcije.

Dokaj redka medijska razkritja nakazujejo pojave t. i. vzporedne ekonomije in vzporednega prava pri nas tudi po prenehanju prejšnje države. To pomeni težavo za konkurenčnost ekonomije, vladavino prava in svobodo medijev. Z navedenimi so povezana tudi druga področja, kjer je mogoče v Sloveniji zaznati težave. S krepitvijo delovanja pravne države je na primer povezano področje preprečevanja korupcije, ki pomeni vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem in zasebnem sektorju.

 

Ker so uradni organi zavzeli vprašljivo stališče, zaradi katerega so umanjkali verodostojni podatki o imigrantih, so informacije o njih v Sloveniji posplošene. Podatki kažejo, da se osebe, ki v aktualni krizi prihajajo iz vojnih žarišč Sirije po t.i. Balkanski poti, v veliki večini odločajo za Nemčijo. Pri tem pa ne gre za izbiro na podlagi varnosti oziroma miru, temveč je odločitev posledica visoke konkurenčnosti ekonomije, vladavine prava, svobode medijev in odsotnosti korupcije. Nemčija pa je glede tega brez dvoma eden izmed svetovnih favoritov.

 

 

Diverzija ugotavljanja podatkov o imigrantih

 

Ob dejstvu, da se naša država resno sooča s težavami na področjih konkurenčnosti ekonomije, vladavine prava, svobode medijev in korupcije, kar se navezuje na vprašljive prakse iz prejšnje države, je oktobra tudi v Sloveniji izbruhnila (i)migrantska kriza. Ta se je v Evropski uniji stopnjevala že vse leto do te mere, da je postala njena prioriteta, (Evropska komisija – tu). Točneje povedano, gre za imigrantsko oziroma priselitveno krizo (b. in f. točki 1. odstavka 2. člena Uredbe (ES) št. 862/2007). Beseda imigrant pomeni v tej krizi osebo, ki se priseli na območje države članice Evropske unije, pred tem pa je običajno bivala v tretji državi, ki ni članica unije.

 

Usode ljudi in motivi ljudi, ki prehajajo naše meje, so različni in jih ne moremo natančno ugotoviti. Naši uradni organi so namreč zavzeli stališče, da v aktualni krizi imigrantom načeloma ne ugotavljajo istovetnosti osebnih podatkov z resničnimi dejstvi, na primer prek postopka odvzema prstnih odtisov ali drugih postopkov ustreznega preverjanja. Uradni organi se pri tem nejasno sklicujejo na določbe t. i. uredbe Eurodac (npr. RTV Slovenija – tu, STA – tu). Stališče je nenavadno, saj Eurodac ne prepoveduje ugotavljanja istovetnosti oseb, ki prehajajo državno mejo in tudi ne posega v konkretne določbe slovenskih kazenskih in prekrškovnih predpisov. V teh predpisih je namen takšnega ugotavljanja zavarovati življenje ali zdravje ljudi, preprečevati ali odkrivati kazniva dejanja in prekrške ter odkrivati in prijemati njihove storilce, preprečevati nedovoljene migracije, zagotavljati varnost ljudi, premoženja in okolja, preprečevati in odkrivati druge nevarnosti za javno varnost in red. Medtem ko se oprostitve podeljujejo imigrantom, se jih siceršnjim rezidentom Slovenije ne, kar kaže na morebitni obstoj vzporednega izvrševanja oblasti.

 

Zato je vprašljiva opustitev uradnih organov glede dolžnega ugotavljanja istovetnosti v korist imigrantov. K področjem, kjer se nakazuje očitna težava – konkurenčnost ekonomije, vladavina prava in svoboda medijev –, zato lahko dodamo vprašanje korupcije.

 

 

Gibalo imigracije iz Sirije

 

Zaradi navedenega manjka ugotavljanja verodostojnih podatkov o imigrantih so informacije o njih v Sloveniji posplošene. Tako iz podatkov v zvezi s prosilci za azil posplošeno ugotovimo, da naj bi v letošnjem letu izmed vseh držav članic Evropske unije daleč največje število oseb zaprosilo za azil v Nemčiji, pri čemer jih največ prihaja iz Sirije (Eurostat – tu, UNHCRtu). Od oktobra dalje krizni imigrantski tok vodi skozi Slovenijo, pri čemer je govora o njihovi Balkanski poti od Turčije prek držav Balkana skozi Avstrijo do Nemčije. 

 

Sirija je destabilizirana zaradi državljanske vojne. V takšnih razmerah njeni prebivalci težko predvidijo končni izid konflikta. Pri tem je eden izmed dolgoročnih stabilizacijskih dejavnikov dejstvo, da je Sirska arabska republika ena izmed ustanovnih članic Združenih narodov in da se v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov, tudi med aktualno državljansko vojno, navaja naslednje: "potrjujoč svojo močno zavezanost suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Sirske arabske republike" (npr. tu).

 

Toda takšen dolgoročni dejavnik ne zadostuje sirskim državljanom za sprejemanje kratkoročnih odločitev, zato se v destabiliziranih razmerah sirske državljanske vojne iz Sirije množično izseljujejo. Toda zaradi katerega dejavnika se v aktualni imigrantski krizi odločajo za izselitev iz Sirije po t. i. Balkanski poti skozi Slovenijo v Nemčijo?

 

Teh dejavnikov odločanja je več.

 

 

Mir ni vse

 

Dejavnik odločanja o smeri aktualne krizne migracije je lahko zaznavanje miru. Po takšnem merilu bi bila odločitev Sircev za imigriranje v Nemčijo pogojena z  zaznavanjem večje stopnje varnosti oziroma miru v Nemčiji, v nasprotju z zaznavanjem ne-varnosti v Siriji bližnjih državah oziroma v državah na Balkanski poti.

 

Iz podatkov v zvezi s Svetovnim mirovnim indeksom (angl.: Global Peace Index; Institute for Economics and Peace) lahko glede zaznavanja miru v 162 neodvisnih državah po svetu za leto 2015 (tu) posplošeno ugotovimo, da je v Siriji daleč najmanj miru na svetu – uvrstila se je na 162. mesto. V Nemčiji je indeks stanja miru zelo visok in zato ta država zaseda 16. mesto. Toda s tem še ni mogoče pojasniti, zakaj bi ljudje iz Sirije v povezavi z mirom imigrirali prav v Nemčijo.

 

Podatki namreč kažejo, da je indeks stanja miru visok tudi v več bližnjih arabskih državah, npr. v Katarju (30. mesto), Bahreinu (107. mesto) in Kuvajtu (33. mesto). Prav tako glede na Balkansko pot imigrantov podatki nadalje kažejo, da je tudi v številnih državah na tej poti indeks stanja miru visok, npr. v Grčiji (61. mesto), Srbiji (46. mesto) in na Hrvaškem (27. mesto). Končno pa je indeks stanja miru višji od nemškega tako v Sloveniji (15. mesto), kakor tudi v Avstriji (3. mesto). Zato ljudje iz Sirije zelo verjetno ne imigrirajo v Nemčijo zgolj zaradi varnosti oziroma miru. Gibalo njihove imigracije v Nemčijo je lahko (še) nekaj drugega. In sicer:

 

 

– ekonomska konkurenčnost

 

Eden od dejavnikov odločanja ljudi iz Sirije o smeri krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje ekonomske konkurenčnosti oziroma tekmovalnosti. Po takšnem merilu je imigriranje ravno v Nemčijo pogojeno z višjo stopnjo zaznavane ekonomske konkurenčnosti Nemčije v nasprotju z nižjo stopnjo konkurenčnosti ostalih držav na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi s Indeksom svetovne konkurenčnosti (angl.: Global Competitiveness Index; World Economic Forum) glede zaznavanja konkurenčnosti 140 ekonomij držav po svetu za leti 2015-2016 (tu) ugotovimo, da je Sirija izpadla s seznama proučevanih ekonomij sveta. Nazadnje, ko je varnostna situacija še dopuščala raziskavo, je bila Sirija vključena vanjo za leti 2011-2012 in tedaj je med 142 državami zasedla 98. mesto (tu). Nemčija, v kateri je indeks konkurenčnosti zelo visok, je letos, podobno kot predhodna leta, zasedla 4. mesto. Podatki tudi kažejo, da je indeks zaznavane konkurenčnosti ekonomij držav na Balkanski poti imigrantov nižji. Kar pomeni, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo v povezavi z visokim indeksom konkurenčnosti ekonomije te države.

 

 

– vladavina prava

 

Nadaljnji dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne imigracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje vladavine prava. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije v Nemčijo pogojeno z večjo stopnjo zaznavane vladavine prava v Nemčiji v nasprotju z nižjo stopnjo vladavine prava v ostalih državah na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Odstotno uvrstitvijo glede vladavine prava (angl.: Percentile Rank - Rule of Law, World Governance Indicators; World Bank) v 215 državah po svetu za leto 2015 (tu), lahko posplošeno ugotovimo, da dosega vladavina prava v Siriji 6,7 odstotno uvrstitev, kar je zelo nizko. Nemčija pa ima glede vladavine prava zelo visoko, 93,3 odstotno uvrstitev. Avstrija je še boljša in dosega celo 96,6 odstotno uvrstitev. Podatki tudi kažejo, da je indeks zaznavane vladavine prava držav na Balkanski poti nižji. To kaže, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo (oziroma Avstrijo) v povezavi z visoko odstotno uvrstitvijo glede vladavine prava v tej državi.

 

 

– svoboda medijev

 

Nadaljnji dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje svobode medijev. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije ravno v Nemčijo pogojeno z višjo stopnjo zaznavane svobode medijev v Nemčiji v nasprotju z nižjo stopnjo svobode medijev v ostalih državah na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Indeksom svobode medijev (angl.: Press Freedom Index; Reporters Without Borders) glede zaznavanja svobode medijev v 180 državah po svetu za leto 2015 (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da je v Siriji zelo nizka stopnja svobode medijev (177. mesto), Nemčija pa ima zelo visok indeks svobode medijev: 12. mesto. Avstrija zaseda celo 7. mesto. To posplošeno kaže, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo (oziroma Avstrijo) v povezavi z visokim indeksom svobode medijev te države.

 

 

– korupcija v javnem sektorju

 

Dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je tudi zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije ravno v Nemčijo pogojeno z večjo stopnjo zaznavanja ne-korupcije v javnem sektorju Nemčije v nasprotju z večjo stopnjo korupcije v javnem sektorju ostalih držav na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Indeksom zaznavanja korupcije javnega sektorja (angl.: Corruption Perception Index; Transparency International) glede stanja zaznavanja korupcije v javnem sektorju v 175 državah po svetu za leto 2014 (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da je v Siriji zelo visoka stopnja korupcije v javnem sektorju – 159. mesto. V Nemčiji je indeks korupcije v javnem sektorju zelo nizek – 12. mesto. Sirci torej imigrirajo v Nemčijo v povezavi z nizkim indeksom korupcije v javnem sektorju te države.

 

In zato jim - to je zaključni pripis uredništva - niti na pamet ne pade, da bo ostali v Sloveniji, ki je na tej lestici uvrščena na 58. mesto...

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
27
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.355
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.158
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.624
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.539
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.125
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.322
07/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.137
08/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 967
09/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.123
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 595