Komentar

Ali Slovenija noče biti več del svobodnega sveta?

Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

12.12.2015 06:39
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   schengen   slovenija   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države!

Kot je znano, je Slovenija konec leta 2007 - potem, ko je dokazala, da zna skrbeti za svoje meje - dosegla vstop v schengenski sistem, s čimer se je priključila evropskemu območju usklajene vizne politike, neoviranega transporta in svobodnega potovanja. Slovenskim državljanom ni bilo več treba čakati na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, za tujce pa se je svobodni svet začel, ko so stopili  na slovensko stran slovensko-hrvaške meje.

 

 

Meja s Hrvaško

 

Takšna ureditev ni prizadela drobnih pomanjkljivosti ob tej meji, saj schengenski sistem predpostavlja uporabo mejnih prehodov, ki so bolj ali manj nesporni. Ne glede na to je imela slovenska vlada, ki je nastopila leta 2009, potrebo, da takšne podrobnosti uredi s t.i. arbitražnim sporazumom, torej je naša južna meja po letu 2009 v rokah haškega arbitražnega sodišča. V drugi polovici julija 2015 je prišlo do škandala s prisluškovanjem Drenikovi in Sekolcu, Hrvaška je odstopila od arbitražnega sporazuma, nekateri komentatorji iz Slovenije pa so svetovali, naj naša država Hrvaške za kazen ne spusti v schengenski sistem.

 

Nato se je začela sezona velikanske malomarnosti, ki jo imenujemo begunska kriza. Grčija, Makedonija in Srbija so brez običajnih postopkov, ki veljajo za navadne ljudi, sprejemale množice v Nemčijo namenjenih izseljencev iz Bližnjega in manj bližnjega Vzhoda. Karavane so nato v nekem trenutku trčile ob madžarsko ograjo in - preko Hrvaške - zavile h Karavankam.

 

Evropski (schengenski, dublinski...) red seveda narekuje podroben pregled vsakega posameznega potnika. Po nekaterih poročilih je mogoče sklepati, da to ni bilo mogoče, po drugih, da za to ni bilo ustrezne volje oz. navodil. Samo ugibamo lahko o podatku, da je Hrvaška dovolila prehod 340.000 migrantom, prstne odtise pa odvzela le 500 osebam.

 

 

Sočutje

 

Slovenska vlada je dolgo časa omahovala, ali naj se drži evropskih zakonov, ali naj posluša različne človekoljubne pozive. 9. septembra 2015 je predsednik Društva slovenskih pisateljev pozval slovenske voditelje, naj prenehajo "operirati s kvotami in številkami, s preštevanji, ki na kakršen koli način omejujejo človekovo svobodo in dostojanstvo" in naj se nehajo "sklicevati na schengenske in dublinske sporazume (ki so) ... izraz diskriminacijske politike trdnjave Evrope..." Naši človekoljubi so (28. oktobra) celo skušali preprečiti vladi in parlamentu, da za reševanje begunske krize poleg policije uporabi tudi vojake slovenske vojske. Pojavila so se gesla kot Ustavite vojsko! ipd.

 

Ko je vlada z vso previdnostjo in skoraj skrivaj začela postavljati ograjo na hrvaško-slovenski meji, so 11. novembra protestirali sočutni pisatelji in pisateljice. Sredi te polifonične kakofonije so se nekaj dni pozneje oglasili policisti, po napovedi stavke pa še predsednik vlade. Glede na kritični položaj na meji je obsodil policijsko stavko kot neodgovorno in nedostojno. V tistem trenutku še ni bilo jasno, kaj pomeni kritični položaj? Pač pa je 23. novembra državni sekretar MNZ zavrnil informacije, da varuhi slovenske meje nimajo izdelanih postopkov za preverjanje migrantov in da jih ne preverjajo ob vstopu v državo.

 

 

Številke

 

Državni sekretar je povedal, da so dotlej popisali več kot 232.299 prebežnikov, več kot 158.491 so jih fotografirali, prstne odtise pa so vzeli 34.995 tujcem. Povedal je, da je do nedelje (22. novembra) prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podalo 85 migrantov, od njih 23 iz Iraka, po 15 iz Afganistana in Irana, 13 iz Kosova, po štirje državljani Sirije in Srbije, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Gruzije, Kameruna, Maroka, Pakistana in Turčije. Po njegovih besedah je bilo doslej rešenih 37 prošenj. V 17 primerih je bil postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v enem zaradi umika, ena vloga pa je bila zavržena. V 14 primerih je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, štirje prosilci pa so dobili status begunca.

 

Hkrati s temi pojavi je Avstrija začela postavljati (od slovensko-hrvaške učinkovitejšo in trdnejšo) ograjo na slovensko-avstrijski meji. Če držijo radijska poročila, pa je na slovensko-italijansko mejo vojsko napotila Italija. Kritični opazovalec se je nad temi podatki lahko samo zamislil. Kaj pomeni to, da so obmejni organi fotografirali samo polovico priseljencev in da so prstne odtise vzeli približno desetini?? Lahko si je mislil, da je v Sloveniji schengenski sistem pač propadel, pri čemer je lahko upal, da posledice ne bodo prestroge.

 

Kakšne bodo v resnici, je veliko vprašanje. V Bruslju so se začeli - za hrbtom manj vplivnih - sestajati predstavniki vplivnejših držav, in zaokrožila je informacija, da gre za oblikovanje ožjega schengenskega sistema. Slovenski predstavniki so ob tem pomirjali javnost. 9. decembra je Erjavec v Odmevih komentiral informacijo, da Slovenija ni bila povabljena na sestanek o prerazporejanju 160 tisoč beguncev po državah Evropske unije. Izjavil je, da ga veseli, ker Slovenija ni bila povabljena k pogovorom, pri čemer je bil prepričan, da "minischengen" ne nastaja. Samo Erjavec ve - ali morda ne ve - kolikšen del njegovih izjav je politične oz. taktične narave. Dejstvo je, da bi Slovenija - ker je njena meja s Hrvaško pač južna meja schengenskega sistema -, ko bi hotela ostati v tem sistemu, ali vstopiti v neko novo ožjo povezavo, morala strogo varovati mejo s Hrvaško. Le v tem primeru bi tudi lahko še kdaj napovedala, da bo nasprotovala hrvaškemu vstopu v schengen. V nasprotnem primeru se je namesto s svobodnim svetom združila s Hrvaško, morda še s katero bivšo jugoslovansko republiko.

 

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države! S tem seveda ne pomanjšujem vloge zdravnikov in učiteljev, ki prav tako spadajo med stebre javne oz. državne uprave.

 

Rešilni ukrepi? Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
0
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
21
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,015
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,483
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,291
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,233
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,912
06/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,280
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,245
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,332
09/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,084
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,352