Komentar

Ali Slovenija noče biti več del svobodnega sveta?

Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

12.12.2015 06:39
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   schengen   slovenija   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države!

Kot je znano, je Slovenija konec leta 2007 - potem, ko je dokazala, da zna skrbeti za svoje meje - dosegla vstop v schengenski sistem, s čimer se je priključila evropskemu območju usklajene vizne politike, neoviranega transporta in svobodnega potovanja. Slovenskim državljanom ni bilo več treba čakati na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, za tujce pa se je svobodni svet začel, ko so stopili  na slovensko stran slovensko-hrvaške meje.

 

 

Meja s Hrvaško

 

Takšna ureditev ni prizadela drobnih pomanjkljivosti ob tej meji, saj schengenski sistem predpostavlja uporabo mejnih prehodov, ki so bolj ali manj nesporni. Ne glede na to je imela slovenska vlada, ki je nastopila leta 2009, potrebo, da takšne podrobnosti uredi s t.i. arbitražnim sporazumom, torej je naša južna meja po letu 2009 v rokah haškega arbitražnega sodišča. V drugi polovici julija 2015 je prišlo do škandala s prisluškovanjem Drenikovi in Sekolcu, Hrvaška je odstopila od arbitražnega sporazuma, nekateri komentatorji iz Slovenije pa so svetovali, naj naša država Hrvaške za kazen ne spusti v schengenski sistem.

 

Nato se je začela sezona velikanske malomarnosti, ki jo imenujemo begunska kriza. Grčija, Makedonija in Srbija so brez običajnih postopkov, ki veljajo za navadne ljudi, sprejemale množice v Nemčijo namenjenih izseljencev iz Bližnjega in manj bližnjega Vzhoda. Karavane so nato v nekem trenutku trčile ob madžarsko ograjo in - preko Hrvaške - zavile h Karavankam.

 

Evropski (schengenski, dublinski...) red seveda narekuje podroben pregled vsakega posameznega potnika. Po nekaterih poročilih je mogoče sklepati, da to ni bilo mogoče, po drugih, da za to ni bilo ustrezne volje oz. navodil. Samo ugibamo lahko o podatku, da je Hrvaška dovolila prehod 340.000 migrantom, prstne odtise pa odvzela le 500 osebam.

 

 

Sočutje

 

Slovenska vlada je dolgo časa omahovala, ali naj se drži evropskih zakonov, ali naj posluša različne človekoljubne pozive. 9. septembra 2015 je predsednik Društva slovenskih pisateljev pozval slovenske voditelje, naj prenehajo "operirati s kvotami in številkami, s preštevanji, ki na kakršen koli način omejujejo človekovo svobodo in dostojanstvo" in naj se nehajo "sklicevati na schengenske in dublinske sporazume (ki so) ... izraz diskriminacijske politike trdnjave Evrope..." Naši človekoljubi so (28. oktobra) celo skušali preprečiti vladi in parlamentu, da za reševanje begunske krize poleg policije uporabi tudi vojake slovenske vojske. Pojavila so se gesla kot Ustavite vojsko! ipd.

 

Ko je vlada z vso previdnostjo in skoraj skrivaj začela postavljati ograjo na hrvaško-slovenski meji, so 11. novembra protestirali sočutni pisatelji in pisateljice. Sredi te polifonične kakofonije so se nekaj dni pozneje oglasili policisti, po napovedi stavke pa še predsednik vlade. Glede na kritični položaj na meji je obsodil policijsko stavko kot neodgovorno in nedostojno. V tistem trenutku še ni bilo jasno, kaj pomeni kritični položaj? Pač pa je 23. novembra državni sekretar MNZ zavrnil informacije, da varuhi slovenske meje nimajo izdelanih postopkov za preverjanje migrantov in da jih ne preverjajo ob vstopu v državo.

 

 

Številke

 

Državni sekretar je povedal, da so dotlej popisali več kot 232.299 prebežnikov, več kot 158.491 so jih fotografirali, prstne odtise pa so vzeli 34.995 tujcem. Povedal je, da je do nedelje (22. novembra) prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podalo 85 migrantov, od njih 23 iz Iraka, po 15 iz Afganistana in Irana, 13 iz Kosova, po štirje državljani Sirije in Srbije, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Gruzije, Kameruna, Maroka, Pakistana in Turčije. Po njegovih besedah je bilo doslej rešenih 37 prošenj. V 17 primerih je bil postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v enem zaradi umika, ena vloga pa je bila zavržena. V 14 primerih je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, štirje prosilci pa so dobili status begunca.

 

Hkrati s temi pojavi je Avstrija začela postavljati (od slovensko-hrvaške učinkovitejšo in trdnejšo) ograjo na slovensko-avstrijski meji. Če držijo radijska poročila, pa je na slovensko-italijansko mejo vojsko napotila Italija. Kritični opazovalec se je nad temi podatki lahko samo zamislil. Kaj pomeni to, da so obmejni organi fotografirali samo polovico priseljencev in da so prstne odtise vzeli približno desetini?? Lahko si je mislil, da je v Sloveniji schengenski sistem pač propadel, pri čemer je lahko upal, da posledice ne bodo prestroge.

 

Kakšne bodo v resnici, je veliko vprašanje. V Bruslju so se začeli - za hrbtom manj vplivnih - sestajati predstavniki vplivnejših držav, in zaokrožila je informacija, da gre za oblikovanje ožjega schengenskega sistema. Slovenski predstavniki so ob tem pomirjali javnost. 9. decembra je Erjavec v Odmevih komentiral informacijo, da Slovenija ni bila povabljena na sestanek o prerazporejanju 160 tisoč beguncev po državah Evropske unije. Izjavil je, da ga veseli, ker Slovenija ni bila povabljena k pogovorom, pri čemer je bil prepričan, da "minischengen" ne nastaja. Samo Erjavec ve - ali morda ne ve - kolikšen del njegovih izjav je politične oz. taktične narave. Dejstvo je, da bi Slovenija - ker je njena meja s Hrvaško pač južna meja schengenskega sistema -, ko bi hotela ostati v tem sistemu, ali vstopiti v neko novo ožjo povezavo, morala strogo varovati mejo s Hrvaško. Le v tem primeru bi tudi lahko še kdaj napovedala, da bo nasprotovala hrvaškemu vstopu v schengen. V nasprotnem primeru se je namesto s svobodnim svetom združila s Hrvaško, morda še s katero bivšo jugoslovansko republiko.

 

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države! S tem seveda ne pomanjšujem vloge zdravnikov in učiteljev, ki prav tako spadajo med stebre javne oz. državne uprave.

 

Rešilni ukrepi? Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
8
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so minister Šabeder in njegova ekipa bitko s koronavirusom glede odnosov z javnostmi že zdavnaj izgubili
3
03.03.2020 10:14
Zakaj Borut Pahor ni prišel v obleki, temveč v puloverju na Ministrstvo za obrambo tisti večer, ko je govoril preko Skypa z ... Več.
Piše: Edvard Kadič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,318
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,394
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,535
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,036
05/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,070
06/
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,041
07/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,385
08/
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,758
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,008
10/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 919