Komentar

Ali Slovenija noče biti več del svobodnega sveta?

Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

12.12.2015 06:39
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   schengen   slovenija   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države!

Kot je znano, je Slovenija konec leta 2007 - potem, ko je dokazala, da zna skrbeti za svoje meje - dosegla vstop v schengenski sistem, s čimer se je priključila evropskemu območju usklajene vizne politike, neoviranega transporta in svobodnega potovanja. Slovenskim državljanom ni bilo več treba čakati na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, za tujce pa se je svobodni svet začel, ko so stopili  na slovensko stran slovensko-hrvaške meje.

 

 

Meja s Hrvaško

 

Takšna ureditev ni prizadela drobnih pomanjkljivosti ob tej meji, saj schengenski sistem predpostavlja uporabo mejnih prehodov, ki so bolj ali manj nesporni. Ne glede na to je imela slovenska vlada, ki je nastopila leta 2009, potrebo, da takšne podrobnosti uredi s t.i. arbitražnim sporazumom, torej je naša južna meja po letu 2009 v rokah haškega arbitražnega sodišča. V drugi polovici julija 2015 je prišlo do škandala s prisluškovanjem Drenikovi in Sekolcu, Hrvaška je odstopila od arbitražnega sporazuma, nekateri komentatorji iz Slovenije pa so svetovali, naj naša država Hrvaške za kazen ne spusti v schengenski sistem.

 

Nato se je začela sezona velikanske malomarnosti, ki jo imenujemo begunska kriza. Grčija, Makedonija in Srbija so brez običajnih postopkov, ki veljajo za navadne ljudi, sprejemale množice v Nemčijo namenjenih izseljencev iz Bližnjega in manj bližnjega Vzhoda. Karavane so nato v nekem trenutku trčile ob madžarsko ograjo in - preko Hrvaške - zavile h Karavankam.

 

Evropski (schengenski, dublinski...) red seveda narekuje podroben pregled vsakega posameznega potnika. Po nekaterih poročilih je mogoče sklepati, da to ni bilo mogoče, po drugih, da za to ni bilo ustrezne volje oz. navodil. Samo ugibamo lahko o podatku, da je Hrvaška dovolila prehod 340.000 migrantom, prstne odtise pa odvzela le 500 osebam.

 

 

Sočutje

 

Slovenska vlada je dolgo časa omahovala, ali naj se drži evropskih zakonov, ali naj posluša različne človekoljubne pozive. 9. septembra 2015 je predsednik Društva slovenskih pisateljev pozval slovenske voditelje, naj prenehajo "operirati s kvotami in številkami, s preštevanji, ki na kakršen koli način omejujejo človekovo svobodo in dostojanstvo" in naj se nehajo "sklicevati na schengenske in dublinske sporazume (ki so) ... izraz diskriminacijske politike trdnjave Evrope..." Naši človekoljubi so (28. oktobra) celo skušali preprečiti vladi in parlamentu, da za reševanje begunske krize poleg policije uporabi tudi vojake slovenske vojske. Pojavila so se gesla kot Ustavite vojsko! ipd.

 

Ko je vlada z vso previdnostjo in skoraj skrivaj začela postavljati ograjo na hrvaško-slovenski meji, so 11. novembra protestirali sočutni pisatelji in pisateljice. Sredi te polifonične kakofonije so se nekaj dni pozneje oglasili policisti, po napovedi stavke pa še predsednik vlade. Glede na kritični položaj na meji je obsodil policijsko stavko kot neodgovorno in nedostojno. V tistem trenutku še ni bilo jasno, kaj pomeni kritični položaj? Pač pa je 23. novembra državni sekretar MNZ zavrnil informacije, da varuhi slovenske meje nimajo izdelanih postopkov za preverjanje migrantov in da jih ne preverjajo ob vstopu v državo.

 

 

Številke

 

Državni sekretar je povedal, da so dotlej popisali več kot 232.299 prebežnikov, več kot 158.491 so jih fotografirali, prstne odtise pa so vzeli 34.995 tujcem. Povedal je, da je do nedelje (22. novembra) prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podalo 85 migrantov, od njih 23 iz Iraka, po 15 iz Afganistana in Irana, 13 iz Kosova, po štirje državljani Sirije in Srbije, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Gruzije, Kameruna, Maroka, Pakistana in Turčije. Po njegovih besedah je bilo doslej rešenih 37 prošenj. V 17 primerih je bil postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v enem zaradi umika, ena vloga pa je bila zavržena. V 14 primerih je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, štirje prosilci pa so dobili status begunca.

 

Hkrati s temi pojavi je Avstrija začela postavljati (od slovensko-hrvaške učinkovitejšo in trdnejšo) ograjo na slovensko-avstrijski meji. Če držijo radijska poročila, pa je na slovensko-italijansko mejo vojsko napotila Italija. Kritični opazovalec se je nad temi podatki lahko samo zamislil. Kaj pomeni to, da so obmejni organi fotografirali samo polovico priseljencev in da so prstne odtise vzeli približno desetini?? Lahko si je mislil, da je v Sloveniji schengenski sistem pač propadel, pri čemer je lahko upal, da posledice ne bodo prestroge.

 

Kakšne bodo v resnici, je veliko vprašanje. V Bruslju so se začeli - za hrbtom manj vplivnih - sestajati predstavniki vplivnejših držav, in zaokrožila je informacija, da gre za oblikovanje ožjega schengenskega sistema. Slovenski predstavniki so ob tem pomirjali javnost. 9. decembra je Erjavec v Odmevih komentiral informacijo, da Slovenija ni bila povabljena na sestanek o prerazporejanju 160 tisoč beguncev po državah Evropske unije. Izjavil je, da ga veseli, ker Slovenija ni bila povabljena k pogovorom, pri čemer je bil prepričan, da "minischengen" ne nastaja. Samo Erjavec ve - ali morda ne ve - kolikšen del njegovih izjav je politične oz. taktične narave. Dejstvo je, da bi Slovenija - ker je njena meja s Hrvaško pač južna meja schengenskega sistema -, ko bi hotela ostati v tem sistemu, ali vstopiti v neko novo ožjo povezavo, morala strogo varovati mejo s Hrvaško. Le v tem primeru bi tudi lahko še kdaj napovedala, da bo nasprotovala hrvaškemu vstopu v schengen. V nasprotnem primeru se je namesto s svobodnim svetom združila s Hrvaško, morda še s katero bivšo jugoslovansko republiko.

 

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države! S tem seveda ne pomanjšujem vloge zdravnikov in učiteljev, ki prav tako spadajo med stebre javne oz. državne uprave.

 

Rešilni ukrepi? Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,059
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,716
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,497
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,104
05/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,733
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,531
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,210
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,326
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,988