Komentar

Ali Slovenija noče biti več del svobodnega sveta?

Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

12.12.2015 06:39
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   dimitrij rupel   schengen   slovenija   evropa

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države!

Kot je znano, je Slovenija konec leta 2007 - potem, ko je dokazala, da zna skrbeti za svoje meje - dosegla vstop v schengenski sistem, s čimer se je priključila evropskemu območju usklajene vizne politike, neoviranega transporta in svobodnega potovanja. Slovenskim državljanom ni bilo več treba čakati na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, za tujce pa se je svobodni svet začel, ko so stopili  na slovensko stran slovensko-hrvaške meje.

 

 

Meja s Hrvaško

 

Takšna ureditev ni prizadela drobnih pomanjkljivosti ob tej meji, saj schengenski sistem predpostavlja uporabo mejnih prehodov, ki so bolj ali manj nesporni. Ne glede na to je imela slovenska vlada, ki je nastopila leta 2009, potrebo, da takšne podrobnosti uredi s t.i. arbitražnim sporazumom, torej je naša južna meja po letu 2009 v rokah haškega arbitražnega sodišča. V drugi polovici julija 2015 je prišlo do škandala s prisluškovanjem Drenikovi in Sekolcu, Hrvaška je odstopila od arbitražnega sporazuma, nekateri komentatorji iz Slovenije pa so svetovali, naj naša država Hrvaške za kazen ne spusti v schengenski sistem.

 

Nato se je začela sezona velikanske malomarnosti, ki jo imenujemo begunska kriza. Grčija, Makedonija in Srbija so brez običajnih postopkov, ki veljajo za navadne ljudi, sprejemale množice v Nemčijo namenjenih izseljencev iz Bližnjega in manj bližnjega Vzhoda. Karavane so nato v nekem trenutku trčile ob madžarsko ograjo in - preko Hrvaške - zavile h Karavankam.

 

Evropski (schengenski, dublinski...) red seveda narekuje podroben pregled vsakega posameznega potnika. Po nekaterih poročilih je mogoče sklepati, da to ni bilo mogoče, po drugih, da za to ni bilo ustrezne volje oz. navodil. Samo ugibamo lahko o podatku, da je Hrvaška dovolila prehod 340.000 migrantom, prstne odtise pa odvzela le 500 osebam.

 

 

Sočutje

 

Slovenska vlada je dolgo časa omahovala, ali naj se drži evropskih zakonov, ali naj posluša različne človekoljubne pozive. 9. septembra 2015 je predsednik Društva slovenskih pisateljev pozval slovenske voditelje, naj prenehajo "operirati s kvotami in številkami, s preštevanji, ki na kakršen koli način omejujejo človekovo svobodo in dostojanstvo" in naj se nehajo "sklicevati na schengenske in dublinske sporazume (ki so) ... izraz diskriminacijske politike trdnjave Evrope..." Naši človekoljubi so (28. oktobra) celo skušali preprečiti vladi in parlamentu, da za reševanje begunske krize poleg policije uporabi tudi vojake slovenske vojske. Pojavila so se gesla kot Ustavite vojsko! ipd.

 

Ko je vlada z vso previdnostjo in skoraj skrivaj začela postavljati ograjo na hrvaško-slovenski meji, so 11. novembra protestirali sočutni pisatelji in pisateljice. Sredi te polifonične kakofonije so se nekaj dni pozneje oglasili policisti, po napovedi stavke pa še predsednik vlade. Glede na kritični položaj na meji je obsodil policijsko stavko kot neodgovorno in nedostojno. V tistem trenutku še ni bilo jasno, kaj pomeni kritični položaj? Pač pa je 23. novembra državni sekretar MNZ zavrnil informacije, da varuhi slovenske meje nimajo izdelanih postopkov za preverjanje migrantov in da jih ne preverjajo ob vstopu v državo.

 

 

Številke

 

Državni sekretar je povedal, da so dotlej popisali več kot 232.299 prebežnikov, več kot 158.491 so jih fotografirali, prstne odtise pa so vzeli 34.995 tujcem. Povedal je, da je do nedelje (22. novembra) prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podalo 85 migrantov, od njih 23 iz Iraka, po 15 iz Afganistana in Irana, 13 iz Kosova, po štirje državljani Sirije in Srbije, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Gruzije, Kameruna, Maroka, Pakistana in Turčije. Po njegovih besedah je bilo doslej rešenih 37 prošenj. V 17 primerih je bil postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v enem zaradi umika, ena vloga pa je bila zavržena. V 14 primerih je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena, štirje prosilci pa so dobili status begunca.

 

Hkrati s temi pojavi je Avstrija začela postavljati (od slovensko-hrvaške učinkovitejšo in trdnejšo) ograjo na slovensko-avstrijski meji. Če držijo radijska poročila, pa je na slovensko-italijansko mejo vojsko napotila Italija. Kritični opazovalec se je nad temi podatki lahko samo zamislil. Kaj pomeni to, da so obmejni organi fotografirali samo polovico priseljencev in da so prstne odtise vzeli približno desetini?? Lahko si je mislil, da je v Sloveniji schengenski sistem pač propadel, pri čemer je lahko upal, da posledice ne bodo prestroge.

 

Kakšne bodo v resnici, je veliko vprašanje. V Bruslju so se začeli - za hrbtom manj vplivnih - sestajati predstavniki vplivnejših držav, in zaokrožila je informacija, da gre za oblikovanje ožjega schengenskega sistema. Slovenski predstavniki so ob tem pomirjali javnost. 9. decembra je Erjavec v Odmevih komentiral informacijo, da Slovenija ni bila povabljena na sestanek o prerazporejanju 160 tisoč beguncev po državah Evropske unije. Izjavil je, da ga veseli, ker Slovenija ni bila povabljena k pogovorom, pri čemer je bil prepričan, da "minischengen" ne nastaja. Samo Erjavec ve - ali morda ne ve - kolikšen del njegovih izjav je politične oz. taktične narave. Dejstvo je, da bi Slovenija - ker je njena meja s Hrvaško pač južna meja schengenskega sistema -, ko bi hotela ostati v tem sistemu, ali vstopiti v neko novo ožjo povezavo, morala strogo varovati mejo s Hrvaško. Le v tem primeru bi tudi lahko še kdaj napovedala, da bo nasprotovala hrvaškemu vstopu v schengen. V nasprotnem primeru se je namesto s svobodnim svetom združila s Hrvaško, morda še s katero bivšo jugoslovansko republiko.

 

Slovenska polifonija in kakofonija se je 10. decembra stopnjevala s stavko policistov. Vsaka pametna vlada bi bila, če pred njenim sedežem protestira 2000 ali 3000 uniformiranih policistov, skrajno obzirna in previdna. Brez policije, vojske, gasilcev in diplomacije - ki se je v teh časih sploh poskrila - ni države! S tem seveda ne pomanjšujem vloge zdravnikov in učiteljev, ki prav tako spadajo med stebre javne oz. državne uprave.

 

Rešilni ukrepi? Zunanji minister bi moral takoj - ne oziraje se na ljubljanske kritike - začeti krizne pogovore z najvišjimi predstavniki EU in NATO o skupnem varovanju južne schengenske meje. Predsednik vlade in finančni minister pa bi morala najti denar za vojsko in policijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418