Začnimo kar aa spletni strani eZdrav.si, kjer Ministrstvo za zdravje predstavlja Nacionalni projekt eZdravje, ki združuje vrsto elektronskih rešitev za varnejše in učinkovitejše zdravstvene storitve. Eden takih je projekt TeleKap. Kljub temu, da se pohvalijo, da je to eden najuspešnejših projektov v okviru eZdravja, pa o njem napišejo bore malo. Celih 10 vrstic teksta in povezavo do zloženke TeleKap. Tudi ta nam le na eni strani na hitro pojasni za kaj gre. In za kaj gre?

Bistvo projekta je, da lahko v tistih slovenskih bolnišnicah, kjer nimajo 24-urnega dostopa do specialista nevrologa, ali pa ta nima na voljo ustreznih preiskav (lahko gre za kombinacijo obojega), vzpostavijo videokonferenčno povezavo z dežurnim nevrologom UKC Ljubljana, si izmenjajo po potrebi tudi slikovni diagnostični material in se odločijo za ustrezno zdravljenje v danem trenutku. Terapevtsko okno za uspešno zdravljenje možganske kapi je namreč približno štiri ure od nastopa prvih znakov in simptomov, zato je pravilna odločitev o morebitni takojšnji premestitvi bolnika v UKC Ljubljana na ustrezno zdravljenje odločilnega pomena.

Več o projektu, ki je sicer zaživel šele septembra 2014, je že aprila 2013 za revijo Viva povedala takratna predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo prof. dr. Bojana Žvan, ki je projekt TeleKap v Sloveniji tudi začela vpeljevati. To je tista gospa, ki je bila razrešena v začetku letošnjega leta zaradi še vedno nepojasnjene afere Radan, o čemer smo na Portalu PLUS že pisali.

"Problematična" delovna skupina

Kaj imata s projektom TeleKap in že tretja v.d. generalne direktorice UKC Ljubljana v pol leta Brigita Čokl in za zdaj še aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc? Gospa Čokl, ki je bila še pred desetimi dnevi upokojenka, je bila v preteklosti državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, kjer je bila Milojka Kolar Celarc njena šefinja. Ravno pri projektu Telekap pa so bile težave že na javnem razpisu ministrstva, na katerem so iskali izvajalca za vzpostavitev tega sistema. Tu pa se začne nova afera, ki jo razkrivamo na podlagi dokumentov, s katerimi razpolagamo na uredništvu.

Javno naročilo je bilo izdelano na računalniku Simona Indiharja z Ministrstva za zdravje februarja 2013. Torej dva meseca preden je projekt profesor Žvanova predstavila javnosti v reviji Viva. Kaj se je z razpisom dogajalo skoraj eno leto, je v tem trenutku uganka. Od januarja 2014 pa se začnejo dogajati čudne stvari.

27. januarja 2014 je ministrstvo izdalo Sklep o imenovanju delovne skupine za vzpostavitev informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo - Telekap. Kot je razvidno iz dokumenta, je bila za vodjo skupine imenovana Bojana Žvan, ki je sicer projekt tudi pripeljala v Slovenijo in ga želela uvesti v prakso, v skupini pa so bili predstavniki slovenskih bolnišnic, ki so želele pri njem strokovno sodelovati.

 Faksimile dokumenta s podpisom Brigite Čokl

Sklep je podpisala Brigita Čokl, takratna državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, danes podpredsednica upokojenske stranke in verjetno edina (bivša) penzionistka na svetu, ki vodi največjo in univerzitetno bolnišnico v državi in sicer v funkciji vršilke dolžnosti, ki kot tašna ne obstaja niti v Statutu UKC Ljubljana niti v Zakonu o javnih zavodih.

28. januarja 2014, torej le dan kasneje, nastane nov drugi list omenjenega sklepa, kjer so v dodano tabelo vpisana tri dodatna imena, med drugimi tudi Marjanca Jambrovič s sektorja eZdravje na Ministrstvu za zdravje, ki je ta dokument - kot je razvidno pod njenim imenom - tudi pripravila.

Kaj se je zgodilo v le enem dnevu, torej med 27. in 28. januarjem 2014? Se je morda zgodil telefonski klic, da je potrebno v sklep dodati še določene nove ljudi? Je novo drugo stran Sklepa v resnici podpisala ista Brigita Čokl?

 Med 27. in 28. januarjem 2014 je dokument nekdo spreminjal.

Ker je šlo pri projketu Telekap za financiranje tudi iz evropskih sredstev, bi bilo od vršilke generalne generalne direktorice UKCL Brigite Čokl dobro slišati kakšno javno pojasnilo, kaj se je dogajalo konec janarja 2014 v tem konretnem primeru. Še posebej bi nas to zanimalo, ker se le leto in pol kasneje, torej septembra 2015, v času sedanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pojavil nov dokument oziroma nov sklep, ki ponovno ustanavlja delovno skupino, tokrat za nadgradnjo sistema TeleKap.

V novem dokumentu, katerega faksimile objavljamo spodaj, je praktično vse isto kot v prvem, razen spremembe treh imen. Iz skupine za nadgradnjo sistema TeleKap so vrgli prof. dr. Bojano Žvan (zdravnico, ki je sistem in program TeleKap pripeljala v Slovenijo in ga poskušala zagnati), da so za novo predsednico lahko imenovali dr. Janjo Pretnar. Zanimivo: v skupino je bila imenovana tudi v drugo verzijo drugega lista prvega sklepa iz leta 2014 dodana Marjanca Jambrovič.

Vendar to še ni vse. V uredništvu imamo tudi PDF verzijo tega sklepa, iz katerega je v rubriki Lastnosti razvidno, da je nastal na računalniku v delovno skupino naknadno dodane Marjance Jambrovič, in sicer na Ministrstvu za zdravje 21.09.2015 ob 11:08 dopoldan. Dokument je podpisala trenutna ministrica in podpornica zdravstva brez korupcije Milojka Kolar Celarc z elektronskim podpisom 7 minut kasneje. Sivi okvirček na prvi strani dokumenta, desno zgoraj je dovolj zgovoren:

Toda ta dokument je v svoji glavi levo zgoraj datiran za dober mesec nazaj, na 13. avgust 2015. So si po sestavi dokumenta na ministrstvu, ki mu načeluje Kolar Celarčeva, morda vzeli mesec in pol časa, da so vse skupaj trezno premislili in je šele potem gospa ministrica dokument konec septembra podpisala? Na prvi pogled bi teza lahko celo vzdržala, vendar pa lastnosti PDF dokumenta ne lažejo. Dokument je bil ustvarjen 21.09.2015 ob 11:08 na računalniku Marjance Jambrovič in podpisan z digitalnim podpisom ministrice Milojke Kolar Celarc 7 minut kasneje. Prepričani smo, da Marjanca Jambrovič in Milojka Kolar Celarc dobro vesta, zakaj je bil ta dokument ustvarjen 21. septembra 2015 in antedatiran za mesec in pol nazaj, in sicer na 13. avgust 2015. In ker dobro vesta, zakaj sta lažno navedli datum za nazaj, od gospe ministrice pričakujemo, da bo tudi javno pojasnila slovenskim davkoplačevalcem.

Še zlasti zato, ker projekt Telekap ni prav poceni. Se v tem grmu skriva zajec? Po podatkih Supervizorja je podjetje Interexport d.o.o., ki trenutno skrbi za projekt TeleKap, na 11. mestu od 2300 prejemnikov denarja od več kot 800 milijonov evrov, kolikor je vsem prejemnikom skupaj ministrstrvo za zdravje izplačalo v zadnjih letih. Samo Interexport, d.o.o. je od ministrstva, pravi Supervizor, v tem času prejelo več kot 15 milijonov evrov. Morda je to razlog, da nekateri naši sogovorniki to podjetje imenujejo tudi "dvorno podjetje Ministrstva za zdravje".

Ali je bil torej dejanski namen antedatiranja sklepa, pod katerega se je podpisala Milojka Kolar Celarc, v bistvu pa izhaja iz podobnega akta, ki ga je leto in pol prej podpisala tedanja državna sekretarka Brigita Čokl, morebiti povezan z zagotovitvijo posla točno določenemu podjetju?