Razkrivamo

Vzporedna ekonomija ali zgodba o rdečem računovodstvu leta 2016

December 2015: objavili so Slovenske računovodske standarde (2016), ki temeljijo na domači teoretski zamisli računovodenja iz leta 1972 in določbah Zakona o računovodstvu iz leta 1989, direktor Slovenskega inštituta za revizijo pa je imenovan za najuglednejšega finančnega strokovnjaka leta 2015.

15.12.2015 21:59
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   računovodstvo   vzporedna ekonomija   jugoslavija   tito   kapital   marx

Foto: arhiv Portala PLUS

"Besedilo, ki ga je izdelala komisija, sem predložil predsedniku Gospodarskega sveta. Potem ko sem mu potrdil, da je besedilo terminološko usklajeno z Marxovim Kapitalom, je odobril besedilo za načrt. Nato sem predložil načrt še predsedniku zakonodajnega odbora, tovarišu Moši Pijadeju. Zanimal se je za podrobnosti, saj je pred vojno prevedel ves Marxov Kapital."

Nadaljujemo z medijskim razkrivanjem vseh razsežnosti t. i. vzporedne ekonomije in vzporednega prava tudi po prenehanju prejšnje države. Vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, so povezana tudi s korenino slovenskega računovodstva, financ in revizorstva.

 

V televizijski seriji Vzporedna ekonomija, objavljeni na Televiziji Slovenija koncem leta 2006 (oziroma 2009; povezave najdete tu in tu, tu ter tu) se je pojavilo mnenje, da so v bivši Jugoslaviji v okviru Službe državne varnosti (SDV) sprva ustanovili ali zgolj okrepili ekonomske oddelke. Tako naj bi v SFRJ komunistična oblast in v njenem imenu SDV doma in v tujini ustvarila pogoje za ilegalno dejavnost. Osnovala naj bi se vzporedna ekonomija prek različnih podjetij v državi in v tujini, nadaljevala in razširila naj bi se ilegalna trgovina. Zgodba "o nezakoniti trgovini, katera ni bila ukinjena leta 1955, to je bila uradna razlaga, naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti države". Govora je torej o vzporedni ekonomiji in vzporednem pravu. Vprašljiv pa je zaključek, da je to živelo le do leta 1990, torej le do razpada nekdanje SFRJ.

 

 

Luknja računovodstva, financ in revizije Slovenije

 

12. decembra 2013, torej pred dvema letoma, so revizorji iz tujine na predlog Banke Slovenije ocenili, da je bančna luknja Slovenije velika 4,778 milijonov evrov, kar je vodilo v dokapitalizacijo treh državnih bank – NLB, NKBM in Abanke (npr. tu). Navedeno je pomenilo razliko z oceno, ki so jo o bančni luknji dotlej podajali domači revizorji in ocenjevalci.

 

Za leto 2013 iz podatkov v zvezi z Indeksom revizorske in računovodske prakse (angl.: Auditing and Accounting Practices; International Institute for Management Development, World Competitiveness Center – IMD WCC) v okviru Indeksacije konkurenčnosti svetovnih ekonomij (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da revizorska in računovodska praksa Slovenije med 60 ocenjenimi svetovnimi ekonomijami zaseda 59. mesto pred Bolgarijo (podobno tudi za leta 2012 – tu, 2011 – tu in 2010 – tu).

 

Navedeno kaže na vprašljivo prakso slovenskega računovodstva, financ, revizorstva in ocenjevalstva "poštene in resnične" vrednosti sredstev strank v bankah.

 

 

Zveza strokovnega osebja pred "smrtjo države"

 

Osebje Banke Slovenije sicer meni, da je bila ustanovljena leta 1991 (tu), vendar je to vprašljivo že po podatkih registra poslovnih subjektov, kjer se za subjekt pod matično številko 5023912000 navaja datum vpisa pri registrskem organu pred "smrtjo države": 30.09.1976 (tu).

 

Računovodje, finančniki in revizorji Slovenije se od nekdaj združujejo v Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev, odkar pa je Zveza v začetku 90. let prejšnjega stoletja ustanovila še Slovenski inštitut za revizijo, se združujejo še v tem inštitutu. Register poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147271000 navaja datum vpisa pri registrskem organu 30.09.1976 (tu).

 

Strokovno osebje tako "narodne" banke Slovenije, kakor tudi Zveze računovodskih, finančnih in revizorskih delavcev Slovenije se je pred razpadom SFRJ lahko združevalo v "politični stranki", zvezi oziroma partiji, ki je bila skladno s statutarnimi določbami del državne "stranke", ki je po enem od svojih programskih mnenj dobila v "revolucionarnem boju za oblast in njeno utrditev značaj maksimalne koncentracije oblasti v rokah partije". Po podatkih registra poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147484000 naj bi bila vpisana pri registrskem organu 30.09.1976 (tu), kar je vprašljivo tudi po "mejnikih več kot 150 let" subjekta (tu).

 

Nadalje se je vse aktivno osebje pred koncem SFRJ lahko združevalo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki se je skladno z statutom te zveze pod idejnim vodstvom Komunistične partije Slovenije in Zveze socialistične mladine ter odločilnim vplivom Zveze sindikatov Slovenije in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne usmerjala v socialistično revolucijo in "družbeno lastnino proizvodnih sredstev".

 

 

Temelj računovodskega ocenjevalstva sredstev Slovenije

 

Koncept "družbene lastnine proizvodnih sredstev" je bil veliko revolucionarno dejanje Slovenije. Pred smrtjo prejšnje države se je namreč, v nasprotju z načeli varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, odvzelo sredstva (premoženje) v zasebni lasti preko določenega minimuma in jih predalo v "družbeno lastnino" skupnosti delavcev oziroma proletariata. Ocenjevanje vrednosti teh sredstev je temelj računovodskega ocenjevalstva sredstev Slovenije.

 

Po mnenju Zveze računovodskih in finančnih delavcev Slovenije (glej: Računovodstvo in finance v NOB 1941-1945: posvečeno 1. februarju – dnevu računovodskih in finančnih delavcev, 1979) sta "prvi izraz začetka finančne oblasti, hkrati pa tudi prvi vir našega finančnega prava" odloka o narodnem davku in o posojilu svobode. Objavljena sta v Slovenskem poročevalcu, številka 19, z dne 1. oktobra 1941, kot zgodovinsko važna dokumenta pa potrjena z zakonom, objavljenim v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije, številka 10, iz leta 1948. Nadaljnji odlok o razlastitvi tujih veleposestnikov je "pomemben tudi kot pravni akt revolucije, kar pomeni slabitev ekonomske moči buržoazije v korist ljudstva". Objavljen je v Slovenskem poročevalcu, številka 14, z dne 6. aprila 1942. Nato so tu še trije odloki, objavljeni v Slovenskem poročevalcu z dne 27. julija 1942, po katerih se nalaga prebivalstvu, da vse zaloge oziroma premoženje, ki ga imajo v svoji lasti, prek določenega minimuma, izroči oziroma daje na razpolago, zahtevane premične vrednosti pa se pod grožnjo hude kazni (smrtne kazni!) zaplenijo brez odškodnine vsakomur, kdor jih na zahtevo ne bi prepustil oblastnim organom.

 

Josip Broz Tito in njegov zlati računovodja Moša Pijade

 

Na najvišji oblastni ravni je bila nato 15. junija 1944 izdana brošura Knjigovodstvo s splošnimi navodili za denarno poslovanje oblastnih enot in ustanov. Ker ljudje, ki so vodili predpisano blagajniško in knjigovodsko poslovanje, niso imeli knjigovodske izobrazbe, pa so priredili prve tečaje.

 

Z odlokom se je ustanovilo še temeljni finančni organ – Denarni zavod Slovenije. Ta odlok je objavljen v Uradnem listu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, številka 1, z dne 25. marca 1944. Na podlagi zveznih zakonov o zaplembi premoženja in o delovanju kreditnega sistema je postal Denarni zavod glavni nosilec kreditnega sistema v Sloveniji. To je pravni temelj "narodne" banke Slovenije.

 

Navedeno je pravni temelj "družbene lastnine" Slovenije, z odloki predpisani postopki ocenjevanja vrednosti in evidentiranja odvzetih sredstev (premoženja) pa temelj računovodskega ocenjevalstva in financ Slovenije.

 

 

Popolna usklajenost računovodstva z Marxovim Kapitalom

 

Slovenec Metod Dular je bil prvi direktor Državnega revizijskega zavoda, ustanovljenega na podlagi odloka o računovodstvu. Ta zavod je poenostavljeno povedano predhodnik današnjega Slovenskega inštituta za revizijo. Dular je takole pojasnil nastanek našega sistema enotnega računovodstva:

 

"Besedilo, ki ga je izdelala komisija, sem predložil predsedniku Gospodarskega sveta. Potem ko sem mu potrdil, da je besedilo terminološko usklajeno z Marxovim Kapitalom, je odobril besedilo za načrt. Nato sem predložil načrt še predsedniku zakonodajnega odbora, tovarišu Moši Pijadeju. Zanimal se je za podrobnosti, saj je pred vojno prevedel ves Marxov Kapital. Po njegovem navodilu sem besedilo spremenil, tako da sta nastala dva načrta, eden za odlok o uvedbi enotnega računovodstva in drugi za odlok o enotnem računovodstvu. Popravljeni besedili sem 12. 12. 1944 predal Komisiji za gospodarsko obnovo države pri Gospodarskem svetu, ta ju je sprejela in predložila Nacionalnemu komiteju osvoboditve Jugoslavije, ki je bil tedaj izvršni organ vrhovne ljudske oblasti, in je predloga odlokov odobril 31. 12. 1944. Oba odloka je sprejelo predsedstvo AVNOJ dne 1. februarja 1945."

 

 

Tito, prvi "zlati" računovodja in finančnik

 

Pred razpadom SFRJ so 1. februar, to je dan sprejema gornjih odlokov AVNOJ o računovodstvu (1. februarja 1945), strokovni delavci proglasili za svoj praznik na svoji II. državni konferenci leta 1979. Na konferenci so uvedli tudi nagrado Zlata značka državne Zveze računovodskih in finančnih delavcev. Prvo Zlato značko so računovodski in finančni delavci podelili Titu:

 

"Z velikim navdušenjem delegatov te konference je podeljena prva zlata značka predsedniku republike Titu."

 

Pred tem pa jih je tovariš Tito z ukazom številka 131, z dne 2. novembra 1977 odlikoval, in sicer Združenje računovodskih in finančnih delavcev SR Slovenije Ljubljana z Redom dela z zlatim vencem za posebne zasluge pri ustvarjanju in doseganju množičnosti temeljnih organizacij, računovodskih in finančnih delavcev ter za uspehe pri strokovnem usposabljanju članstva.

 

Navedena temeljna načela rdečega računovodstva so bila varovana vse do smrti države, pred koncem države pa so imela podlago v Zakonu o računovodstvu, objavljenem v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije, številka 19, leta 1989.

 

 

Rdeče računovodstvo 2016

 

V nasprotju z temeljnimi načeli računovodskih in finančnih delavcev o Titu je o njem in o njegovem totalitarnem režimu na ustavni ravni nove demokratične države mnenje nedvoumno odklonilno (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-109/10-11). Razlog je ta, da so bili "pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic".

 

Toda na podlagi Zakona o računovodstvu iz leta 1989 je izvršni odbor Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 21. aprila 1993, torej dve leti po osamosvojitvi, sprejel prve Slovenske računovodske standarde. Nato so koncem leta 2013, ob slabem mednarodnem zaznavanju revizorske in računovodske prakse Slovenije, šele izvajalci iz tujine razkrili bančno luknjo Slovenije. Končno pa so 10. decembra 2015 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 95, spet objavili Slovenske računovodske standarde (2016), ki jih je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, ustanovitelj katerega je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ti računovodski standardi še naprej izrecno temeljijo na domači teoretski zamisli računovodenja, ki je predstavljena v kodeksu računovodskih načel iz leta 1972 in na določbah Zakona o računovodstvu iz leta 1989. Priznanje za najuglednejšega finančnega strokovnjaka pa so podelili prvemu in edinemu direktorju Slovenskega inštituta za revizijo.

 

Zaradi vsega tega je vprašljiv televizijski zaključek televizijske serije Vzporedna ekonomija, češ da naj bi vzporedna praksa živela le do leta 1990. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,273
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,311
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,604
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,658
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,681
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,573
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,143
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,247
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 670
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,415