Razkrivamo

Vzporedna ekonomija ali zgodba o rdečem računovodstvu leta 2016

December 2015: objavili so Slovenske računovodske standarde (2016), ki temeljijo na domači teoretski zamisli računovodenja iz leta 1972 in določbah Zakona o računovodstvu iz leta 1989, direktor Slovenskega inštituta za revizijo pa je imenovan za najuglednejšega finančnega strokovnjaka leta 2015.

15.12.2015 21:59
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   računovodstvo   vzporedna ekonomija   jugoslavija   tito   kapital   marx

Foto: arhiv Portala PLUS

"Besedilo, ki ga je izdelala komisija, sem predložil predsedniku Gospodarskega sveta. Potem ko sem mu potrdil, da je besedilo terminološko usklajeno z Marxovim Kapitalom, je odobril besedilo za načrt. Nato sem predložil načrt še predsedniku zakonodajnega odbora, tovarišu Moši Pijadeju. Zanimal se je za podrobnosti, saj je pred vojno prevedel ves Marxov Kapital."

Nadaljujemo z medijskim razkrivanjem vseh razsežnosti t. i. vzporedne ekonomije in vzporednega prava tudi po prenehanju prejšnje države. Vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, so povezana tudi s korenino slovenskega računovodstva, financ in revizorstva.

 

V televizijski seriji Vzporedna ekonomija, objavljeni na Televiziji Slovenija koncem leta 2006 (oziroma 2009; povezave najdete tu in tu, tu ter tu) se je pojavilo mnenje, da so v bivši Jugoslaviji v okviru Službe državne varnosti (SDV) sprva ustanovili ali zgolj okrepili ekonomske oddelke. Tako naj bi v SFRJ komunistična oblast in v njenem imenu SDV doma in v tujini ustvarila pogoje za ilegalno dejavnost. Osnovala naj bi se vzporedna ekonomija prek različnih podjetij v državi in v tujini, nadaljevala in razširila naj bi se ilegalna trgovina. Zgodba "o nezakoniti trgovini, katera ni bila ukinjena leta 1955, to je bila uradna razlaga, naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti države". Govora je torej o vzporedni ekonomiji in vzporednem pravu. Vprašljiv pa je zaključek, da je to živelo le do leta 1990, torej le do razpada nekdanje SFRJ.

 

 

Luknja računovodstva, financ in revizije Slovenije

 

12. decembra 2013, torej pred dvema letoma, so revizorji iz tujine na predlog Banke Slovenije ocenili, da je bančna luknja Slovenije velika 4,778 milijonov evrov, kar je vodilo v dokapitalizacijo treh državnih bank – NLB, NKBM in Abanke (npr. tu). Navedeno je pomenilo razliko z oceno, ki so jo o bančni luknji dotlej podajali domači revizorji in ocenjevalci.

 

Za leto 2013 iz podatkov v zvezi z Indeksom revizorske in računovodske prakse (angl.: Auditing and Accounting Practices; International Institute for Management Development, World Competitiveness Center – IMD WCC) v okviru Indeksacije konkurenčnosti svetovnih ekonomij (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da revizorska in računovodska praksa Slovenije med 60 ocenjenimi svetovnimi ekonomijami zaseda 59. mesto pred Bolgarijo (podobno tudi za leta 2012 – tu, 2011 – tu in 2010 – tu).

 

Navedeno kaže na vprašljivo prakso slovenskega računovodstva, financ, revizorstva in ocenjevalstva "poštene in resnične" vrednosti sredstev strank v bankah.

 

 

Zveza strokovnega osebja pred "smrtjo države"

 

Osebje Banke Slovenije sicer meni, da je bila ustanovljena leta 1991 (tu), vendar je to vprašljivo že po podatkih registra poslovnih subjektov, kjer se za subjekt pod matično številko 5023912000 navaja datum vpisa pri registrskem organu pred "smrtjo države": 30.09.1976 (tu).

 

Računovodje, finančniki in revizorji Slovenije se od nekdaj združujejo v Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev, odkar pa je Zveza v začetku 90. let prejšnjega stoletja ustanovila še Slovenski inštitut za revizijo, se združujejo še v tem inštitutu. Register poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147271000 navaja datum vpisa pri registrskem organu 30.09.1976 (tu).

 

Strokovno osebje tako "narodne" banke Slovenije, kakor tudi Zveze računovodskih, finančnih in revizorskih delavcev Slovenije se je pred razpadom SFRJ lahko združevalo v "politični stranki", zvezi oziroma partiji, ki je bila skladno s statutarnimi določbami del državne "stranke", ki je po enem od svojih programskih mnenj dobila v "revolucionarnem boju za oblast in njeno utrditev značaj maksimalne koncentracije oblasti v rokah partije". Po podatkih registra poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147484000 naj bi bila vpisana pri registrskem organu 30.09.1976 (tu), kar je vprašljivo tudi po "mejnikih več kot 150 let" subjekta (tu).

 

Nadalje se je vse aktivno osebje pred koncem SFRJ lahko združevalo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki se je skladno z statutom te zveze pod idejnim vodstvom Komunistične partije Slovenije in Zveze socialistične mladine ter odločilnim vplivom Zveze sindikatov Slovenije in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne usmerjala v socialistično revolucijo in "družbeno lastnino proizvodnih sredstev".

 

 

Temelj računovodskega ocenjevalstva sredstev Slovenije

 

Koncept "družbene lastnine proizvodnih sredstev" je bil veliko revolucionarno dejanje Slovenije. Pred smrtjo prejšnje države se je namreč, v nasprotju z načeli varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, odvzelo sredstva (premoženje) v zasebni lasti preko določenega minimuma in jih predalo v "družbeno lastnino" skupnosti delavcev oziroma proletariata. Ocenjevanje vrednosti teh sredstev je temelj računovodskega ocenjevalstva sredstev Slovenije.

 

Po mnenju Zveze računovodskih in finančnih delavcev Slovenije (glej: Računovodstvo in finance v NOB 1941-1945: posvečeno 1. februarju – dnevu računovodskih in finančnih delavcev, 1979) sta "prvi izraz začetka finančne oblasti, hkrati pa tudi prvi vir našega finančnega prava" odloka o narodnem davku in o posojilu svobode. Objavljena sta v Slovenskem poročevalcu, številka 19, z dne 1. oktobra 1941, kot zgodovinsko važna dokumenta pa potrjena z zakonom, objavljenim v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije, številka 10, iz leta 1948. Nadaljnji odlok o razlastitvi tujih veleposestnikov je "pomemben tudi kot pravni akt revolucije, kar pomeni slabitev ekonomske moči buržoazije v korist ljudstva". Objavljen je v Slovenskem poročevalcu, številka 14, z dne 6. aprila 1942. Nato so tu še trije odloki, objavljeni v Slovenskem poročevalcu z dne 27. julija 1942, po katerih se nalaga prebivalstvu, da vse zaloge oziroma premoženje, ki ga imajo v svoji lasti, prek določenega minimuma, izroči oziroma daje na razpolago, zahtevane premične vrednosti pa se pod grožnjo hude kazni (smrtne kazni!) zaplenijo brez odškodnine vsakomur, kdor jih na zahtevo ne bi prepustil oblastnim organom.

 

Josip Broz Tito in njegov zlati računovodja Moša Pijade

 

Na najvišji oblastni ravni je bila nato 15. junija 1944 izdana brošura Knjigovodstvo s splošnimi navodili za denarno poslovanje oblastnih enot in ustanov. Ker ljudje, ki so vodili predpisano blagajniško in knjigovodsko poslovanje, niso imeli knjigovodske izobrazbe, pa so priredili prve tečaje.

 

Z odlokom se je ustanovilo še temeljni finančni organ – Denarni zavod Slovenije. Ta odlok je objavljen v Uradnem listu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, številka 1, z dne 25. marca 1944. Na podlagi zveznih zakonov o zaplembi premoženja in o delovanju kreditnega sistema je postal Denarni zavod glavni nosilec kreditnega sistema v Sloveniji. To je pravni temelj "narodne" banke Slovenije.

 

Navedeno je pravni temelj "družbene lastnine" Slovenije, z odloki predpisani postopki ocenjevanja vrednosti in evidentiranja odvzetih sredstev (premoženja) pa temelj računovodskega ocenjevalstva in financ Slovenije.

 

 

Popolna usklajenost računovodstva z Marxovim Kapitalom

 

Slovenec Metod Dular je bil prvi direktor Državnega revizijskega zavoda, ustanovljenega na podlagi odloka o računovodstvu. Ta zavod je poenostavljeno povedano predhodnik današnjega Slovenskega inštituta za revizijo. Dular je takole pojasnil nastanek našega sistema enotnega računovodstva:

 

"Besedilo, ki ga je izdelala komisija, sem predložil predsedniku Gospodarskega sveta. Potem ko sem mu potrdil, da je besedilo terminološko usklajeno z Marxovim Kapitalom, je odobril besedilo za načrt. Nato sem predložil načrt še predsedniku zakonodajnega odbora, tovarišu Moši Pijadeju. Zanimal se je za podrobnosti, saj je pred vojno prevedel ves Marxov Kapital. Po njegovem navodilu sem besedilo spremenil, tako da sta nastala dva načrta, eden za odlok o uvedbi enotnega računovodstva in drugi za odlok o enotnem računovodstvu. Popravljeni besedili sem 12. 12. 1944 predal Komisiji za gospodarsko obnovo države pri Gospodarskem svetu, ta ju je sprejela in predložila Nacionalnemu komiteju osvoboditve Jugoslavije, ki je bil tedaj izvršni organ vrhovne ljudske oblasti, in je predloga odlokov odobril 31. 12. 1944. Oba odloka je sprejelo predsedstvo AVNOJ dne 1. februarja 1945."

 

 

Tito, prvi "zlati" računovodja in finančnik

 

Pred razpadom SFRJ so 1. februar, to je dan sprejema gornjih odlokov AVNOJ o računovodstvu (1. februarja 1945), strokovni delavci proglasili za svoj praznik na svoji II. državni konferenci leta 1979. Na konferenci so uvedli tudi nagrado Zlata značka državne Zveze računovodskih in finančnih delavcev. Prvo Zlato značko so računovodski in finančni delavci podelili Titu:

 

"Z velikim navdušenjem delegatov te konference je podeljena prva zlata značka predsedniku republike Titu."

 

Pred tem pa jih je tovariš Tito z ukazom številka 131, z dne 2. novembra 1977 odlikoval, in sicer Združenje računovodskih in finančnih delavcev SR Slovenije Ljubljana z Redom dela z zlatim vencem za posebne zasluge pri ustvarjanju in doseganju množičnosti temeljnih organizacij, računovodskih in finančnih delavcev ter za uspehe pri strokovnem usposabljanju članstva.

 

Navedena temeljna načela rdečega računovodstva so bila varovana vse do smrti države, pred koncem države pa so imela podlago v Zakonu o računovodstvu, objavljenem v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije, številka 19, leta 1989.

 

 

Rdeče računovodstvo 2016

 

V nasprotju z temeljnimi načeli računovodskih in finančnih delavcev o Titu je o njem in o njegovem totalitarnem režimu na ustavni ravni nove demokratične države mnenje nedvoumno odklonilno (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-109/10-11). Razlog je ta, da so bili "pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic".

 

Toda na podlagi Zakona o računovodstvu iz leta 1989 je izvršni odbor Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 21. aprila 1993, torej dve leti po osamosvojitvi, sprejel prve Slovenske računovodske standarde. Nato so koncem leta 2013, ob slabem mednarodnem zaznavanju revizorske in računovodske prakse Slovenije, šele izvajalci iz tujine razkrili bančno luknjo Slovenije. Končno pa so 10. decembra 2015 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 95, spet objavili Slovenske računovodske standarde (2016), ki jih je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, ustanovitelj katerega je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ti računovodski standardi še naprej izrecno temeljijo na domači teoretski zamisli računovodenja, ki je predstavljena v kodeksu računovodskih načel iz leta 1972 in na določbah Zakona o računovodstvu iz leta 1989. Priznanje za najuglednejšega finančnega strokovnjaka pa so podelili prvemu in edinemu direktorju Slovenskega inštituta za revizijo.

 

Zaradi vsega tega je vprašljiv televizijski zaključek televizijske serije Vzporedna ekonomija, češ da naj bi vzporedna praksa živela le do leta 1990. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
0
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
6
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,676
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,948
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,246
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,174
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,680
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,950
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,337
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,353
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,152
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,438