Razkrivamo

Vzporedna ekonomija ali zgodba o rdečem računovodstvu leta 2016

December 2015: objavili so Slovenske računovodske standarde (2016), ki temeljijo na domači teoretski zamisli računovodenja iz leta 1972 in določbah Zakona o računovodstvu iz leta 1989, direktor Slovenskega inštituta za revizijo pa je imenovan za najuglednejšega finančnega strokovnjaka leta 2015.

15.12.2015 21:59
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   računovodstvo   vzporedna ekonomija   jugoslavija   tito   kapital   marx

Foto: arhiv Portala PLUS

"Besedilo, ki ga je izdelala komisija, sem predložil predsedniku Gospodarskega sveta. Potem ko sem mu potrdil, da je besedilo terminološko usklajeno z Marxovim Kapitalom, je odobril besedilo za načrt. Nato sem predložil načrt še predsedniku zakonodajnega odbora, tovarišu Moši Pijadeju. Zanimal se je za podrobnosti, saj je pred vojno prevedel ves Marxov Kapital."

Nadaljujemo z medijskim razkrivanjem vseh razsežnosti t. i. vzporedne ekonomije in vzporednega prava tudi po prenehanju prejšnje države. Vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, so povezana tudi s korenino slovenskega računovodstva, financ in revizorstva.

 

V televizijski seriji Vzporedna ekonomija, objavljeni na Televiziji Slovenija koncem leta 2006 (oziroma 2009; povezave najdete tu in tu, tu ter tu) se je pojavilo mnenje, da so v bivši Jugoslaviji v okviru Službe državne varnosti (SDV) sprva ustanovili ali zgolj okrepili ekonomske oddelke. Tako naj bi v SFRJ komunistična oblast in v njenem imenu SDV doma in v tujini ustvarila pogoje za ilegalno dejavnost. Osnovala naj bi se vzporedna ekonomija prek različnih podjetij v državi in v tujini, nadaljevala in razširila naj bi se ilegalna trgovina. Zgodba "o nezakoniti trgovini, katera ni bila ukinjena leta 1955, to je bila uradna razlaga, naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti države". Govora je torej o vzporedni ekonomiji in vzporednem pravu. Vprašljiv pa je zaključek, da je to živelo le do leta 1990, torej le do razpada nekdanje SFRJ.

 

 

Luknja računovodstva, financ in revizije Slovenije

 

12. decembra 2013, torej pred dvema letoma, so revizorji iz tujine na predlog Banke Slovenije ocenili, da je bančna luknja Slovenije velika 4,778 milijonov evrov, kar je vodilo v dokapitalizacijo treh državnih bank – NLB, NKBM in Abanke (npr. tu). Navedeno je pomenilo razliko z oceno, ki so jo o bančni luknji dotlej podajali domači revizorji in ocenjevalci.

 

Za leto 2013 iz podatkov v zvezi z Indeksom revizorske in računovodske prakse (angl.: Auditing and Accounting Practices; International Institute for Management Development, World Competitiveness Center – IMD WCC) v okviru Indeksacije konkurenčnosti svetovnih ekonomij (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da revizorska in računovodska praksa Slovenije med 60 ocenjenimi svetovnimi ekonomijami zaseda 59. mesto pred Bolgarijo (podobno tudi za leta 2012 – tu, 2011 – tu in 2010 – tu).

 

Navedeno kaže na vprašljivo prakso slovenskega računovodstva, financ, revizorstva in ocenjevalstva "poštene in resnične" vrednosti sredstev strank v bankah.

 

 

Zveza strokovnega osebja pred "smrtjo države"

 

Osebje Banke Slovenije sicer meni, da je bila ustanovljena leta 1991 (tu), vendar je to vprašljivo že po podatkih registra poslovnih subjektov, kjer se za subjekt pod matično številko 5023912000 navaja datum vpisa pri registrskem organu pred "smrtjo države": 30.09.1976 (tu).

 

Računovodje, finančniki in revizorji Slovenije se od nekdaj združujejo v Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev, odkar pa je Zveza v začetku 90. let prejšnjega stoletja ustanovila še Slovenski inštitut za revizijo, se združujejo še v tem inštitutu. Register poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147271000 navaja datum vpisa pri registrskem organu 30.09.1976 (tu).

 

Strokovno osebje tako "narodne" banke Slovenije, kakor tudi Zveze računovodskih, finančnih in revizorskih delavcev Slovenije se je pred razpadom SFRJ lahko združevalo v "politični stranki", zvezi oziroma partiji, ki je bila skladno s statutarnimi določbami del državne "stranke", ki je po enem od svojih programskih mnenj dobila v "revolucionarnem boju za oblast in njeno utrditev značaj maksimalne koncentracije oblasti v rokah partije". Po podatkih registra poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147484000 naj bi bila vpisana pri registrskem organu 30.09.1976 (tu), kar je vprašljivo tudi po "mejnikih več kot 150 let" subjekta (tu).

 

Nadalje se je vse aktivno osebje pred koncem SFRJ lahko združevalo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki se je skladno z statutom te zveze pod idejnim vodstvom Komunistične partije Slovenije in Zveze socialistične mladine ter odločilnim vplivom Zveze sindikatov Slovenije in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne usmerjala v socialistično revolucijo in "družbeno lastnino proizvodnih sredstev".

 

 

Temelj računovodskega ocenjevalstva sredstev Slovenije

 

Koncept "družbene lastnine proizvodnih sredstev" je bil veliko revolucionarno dejanje Slovenije. Pred smrtjo prejšnje države se je namreč, v nasprotju z načeli varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, odvzelo sredstva (premoženje) v zasebni lasti preko določenega minimuma in jih predalo v "družbeno lastnino" skupnosti delavcev oziroma proletariata. Ocenjevanje vrednosti teh sredstev je temelj računovodskega ocenjevalstva sredstev Slovenije.

 

Po mnenju Zveze računovodskih in finančnih delavcev Slovenije (glej: Računovodstvo in finance v NOB 1941-1945: posvečeno 1. februarju – dnevu računovodskih in finančnih delavcev, 1979) sta "prvi izraz začetka finančne oblasti, hkrati pa tudi prvi vir našega finančnega prava" odloka o narodnem davku in o posojilu svobode. Objavljena sta v Slovenskem poročevalcu, številka 19, z dne 1. oktobra 1941, kot zgodovinsko važna dokumenta pa potrjena z zakonom, objavljenim v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije, številka 10, iz leta 1948. Nadaljnji odlok o razlastitvi tujih veleposestnikov je "pomemben tudi kot pravni akt revolucije, kar pomeni slabitev ekonomske moči buržoazije v korist ljudstva". Objavljen je v Slovenskem poročevalcu, številka 14, z dne 6. aprila 1942. Nato so tu še trije odloki, objavljeni v Slovenskem poročevalcu z dne 27. julija 1942, po katerih se nalaga prebivalstvu, da vse zaloge oziroma premoženje, ki ga imajo v svoji lasti, prek določenega minimuma, izroči oziroma daje na razpolago, zahtevane premične vrednosti pa se pod grožnjo hude kazni (smrtne kazni!) zaplenijo brez odškodnine vsakomur, kdor jih na zahtevo ne bi prepustil oblastnim organom.

 

Josip Broz Tito in njegov zlati računovodja Moša Pijade

 

Na najvišji oblastni ravni je bila nato 15. junija 1944 izdana brošura Knjigovodstvo s splošnimi navodili za denarno poslovanje oblastnih enot in ustanov. Ker ljudje, ki so vodili predpisano blagajniško in knjigovodsko poslovanje, niso imeli knjigovodske izobrazbe, pa so priredili prve tečaje.

 

Z odlokom se je ustanovilo še temeljni finančni organ – Denarni zavod Slovenije. Ta odlok je objavljen v Uradnem listu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, številka 1, z dne 25. marca 1944. Na podlagi zveznih zakonov o zaplembi premoženja in o delovanju kreditnega sistema je postal Denarni zavod glavni nosilec kreditnega sistema v Sloveniji. To je pravni temelj "narodne" banke Slovenije.

 

Navedeno je pravni temelj "družbene lastnine" Slovenije, z odloki predpisani postopki ocenjevanja vrednosti in evidentiranja odvzetih sredstev (premoženja) pa temelj računovodskega ocenjevalstva in financ Slovenije.

 

 

Popolna usklajenost računovodstva z Marxovim Kapitalom

 

Slovenec Metod Dular je bil prvi direktor Državnega revizijskega zavoda, ustanovljenega na podlagi odloka o računovodstvu. Ta zavod je poenostavljeno povedano predhodnik današnjega Slovenskega inštituta za revizijo. Dular je takole pojasnil nastanek našega sistema enotnega računovodstva:

 

"Besedilo, ki ga je izdelala komisija, sem predložil predsedniku Gospodarskega sveta. Potem ko sem mu potrdil, da je besedilo terminološko usklajeno z Marxovim Kapitalom, je odobril besedilo za načrt. Nato sem predložil načrt še predsedniku zakonodajnega odbora, tovarišu Moši Pijadeju. Zanimal se je za podrobnosti, saj je pred vojno prevedel ves Marxov Kapital. Po njegovem navodilu sem besedilo spremenil, tako da sta nastala dva načrta, eden za odlok o uvedbi enotnega računovodstva in drugi za odlok o enotnem računovodstvu. Popravljeni besedili sem 12. 12. 1944 predal Komisiji za gospodarsko obnovo države pri Gospodarskem svetu, ta ju je sprejela in predložila Nacionalnemu komiteju osvoboditve Jugoslavije, ki je bil tedaj izvršni organ vrhovne ljudske oblasti, in je predloga odlokov odobril 31. 12. 1944. Oba odloka je sprejelo predsedstvo AVNOJ dne 1. februarja 1945."

 

 

Tito, prvi "zlati" računovodja in finančnik

 

Pred razpadom SFRJ so 1. februar, to je dan sprejema gornjih odlokov AVNOJ o računovodstvu (1. februarja 1945), strokovni delavci proglasili za svoj praznik na svoji II. državni konferenci leta 1979. Na konferenci so uvedli tudi nagrado Zlata značka državne Zveze računovodskih in finančnih delavcev. Prvo Zlato značko so računovodski in finančni delavci podelili Titu:

 

"Z velikim navdušenjem delegatov te konference je podeljena prva zlata značka predsedniku republike Titu."

 

Pred tem pa jih je tovariš Tito z ukazom številka 131, z dne 2. novembra 1977 odlikoval, in sicer Združenje računovodskih in finančnih delavcev SR Slovenije Ljubljana z Redom dela z zlatim vencem za posebne zasluge pri ustvarjanju in doseganju množičnosti temeljnih organizacij, računovodskih in finančnih delavcev ter za uspehe pri strokovnem usposabljanju članstva.

 

Navedena temeljna načela rdečega računovodstva so bila varovana vse do smrti države, pred koncem države pa so imela podlago v Zakonu o računovodstvu, objavljenem v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije, številka 19, leta 1989.

 

 

Rdeče računovodstvo 2016

 

V nasprotju z temeljnimi načeli računovodskih in finančnih delavcev o Titu je o njem in o njegovem totalitarnem režimu na ustavni ravni nove demokratične države mnenje nedvoumno odklonilno (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-109/10-11). Razlog je ta, da so bili "pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic".

 

Toda na podlagi Zakona o računovodstvu iz leta 1989 je izvršni odbor Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 21. aprila 1993, torej dve leti po osamosvojitvi, sprejel prve Slovenske računovodske standarde. Nato so koncem leta 2013, ob slabem mednarodnem zaznavanju revizorske in računovodske prakse Slovenije, šele izvajalci iz tujine razkrili bančno luknjo Slovenije. Končno pa so 10. decembra 2015 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 95, spet objavili Slovenske računovodske standarde (2016), ki jih je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, ustanovitelj katerega je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ti računovodski standardi še naprej izrecno temeljijo na domači teoretski zamisli računovodenja, ki je predstavljena v kodeksu računovodskih načel iz leta 1972 in na določbah Zakona o računovodstvu iz leta 1989. Priznanje za najuglednejšega finančnega strokovnjaka pa so podelili prvemu in edinemu direktorju Slovenskega inštituta za revizijo.

 

Zaradi vsega tega je vprašljiv televizijski zaključek televizijske serije Vzporedna ekonomija, češ da naj bi vzporedna praksa živela le do leta 1990. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.312
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.073
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.460
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.023
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.115
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.057
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.248
08/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.723
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.129
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.717