Komentar

Dvajset let Daytonskega (ne)sporazuma

Daytonski sporazum je nastal kot posledica številnih kompromisov. Toda prinesel je nedelovanje institucij Bosne in Hercegovine in tudi napetosti na etnični ravni, kajti uzakonil je etnično demokracijo in teokracijo.

21.12.2015 00:04
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   Bosna in Hercegovina   Dayton   Federacija   Republika Srbska

Foto: www.dayton.com

Daytonski sporazum je zagotovil zunanjo suverenost, ne pa notranje suverenosti, kar pomeni, da država Bosna in Hercegovina lahko obstaja kot del mednarodnopravne ureditve, ne more pa funkcionirati in se razvijati kot vsaka druga država.

Te dni obeležujemo 20 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je zaustavil tri in pol let trajajočo vojno v Bosni in Hercegovini (1992-1995). Gre za listino, ki ima 11 aneksov. Četrti aneks je ustava Bosne in Hercegovine. Cilj Daytona je bila zamrznitev vojaškega konflikta in vzpostavitev ustavne razmejitve na črti, na kateri je bila prej vzpostavljena vojaška razmejitev.

 

Daytonski sporazum je nastal kot posledica številnih kompromisov, prinesel pa je nedelovanje institucij države Bosne in Hercegovine in od začetka povzroča številne frustracije, ki ustvarjajo vzdušje za različne oblike napetosti predvsem na etnični ravni. Prav ta sporazum je uzakonil etnične demokracije in teokracije, ker so politične elite praviloma podprte s strani verskih pa tudi kriminalnih elit. Torej, pisan je za nacionalne in nacionalistične elite, poudarek je na etnični pripadnosti, ne pa na državljanstvu. Zaradi tega so pravice zasnovane na pripadnosti t.i. konstitutivnim ljudstvom, to pa so v BiH Bošnjaki, Srbi in Hrvati.

 

Tisti, ki ne sodijo v konstitutivne narode, recimo ne morejo kandidirati in biti izvoljeni v Predsedstvo BiH, v katerem je eno mesto predvideno za enega Bošnjaka, Srba in Hrvata. Tudi v (drugem) Domu narodov so mesta predvidena le za konstitutivne narode. Zaradi tega je pred leti Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo v zadevi Sejdić-Finci[1], ki zahteva od oblasti v BiH, da spremenijo zakonodajo in omogočijo tudi nekonstitutivnim narodom, da lahko kandidirajo ali so izvoljeni na najvišje funkcije v državi. Pri implementaciji razsodbe je prišlo do obstrukcije skoraj celotnega političnega establišmenta, saj bi sodba dejansko spremenila že vzpostavljeno etnično in politično (ne)ravnovesje in razdelitev oblasti med političnimi strukturami treh konstitutivnih narodov. Hkrati je pri nastanku države vzpostavljena tesna povezava med politiki in kriminalnimi strukturami, kar je privedlo do pojava politizacije kriminala in kriminalizacije politike. Ta pojav je značilen za skoraj vse novonastale države na območju nekdanje SFRJ.

 

Tako je uzakonjena notranja ureditev države, ki jo sestavljata dve entiteti - Federacija Bosne in Hercegovine in Republika Srbska ter Brčko Distrikt kot zasebno administrativno območje, ki ima svojo skupščino, vlado in župana, ki hkrati predseduje vladi Distrikta. Federacija BiH pa je razdeljena še na deset kantonov.

 

Daytonski sporazum je zagotovil zunanjo suverenost, ne pa notranje suverenosti, kar pomeni, da država Bosna in Hercegovina lahko obstaja kot del mednarodnopravne ureditve, ne more pa funkcionirati in se razvijati kot vsaka druga država. Ta sporazum je del mednarodnopravne ureditve, ki več kot očitno potrebuje posodobitev. Nihče ni zadovoljen z obstoječo ureditvijo. Notranja suverenost bi se lahko ponovno uredila na podlagi novega sporazuma, ki bi anuliral obstoječi Daytonski sporazum. Ampak za takšen sporazum je potrebno zagotoviti notranjo spravo in soglasje v Bosni in Hercegovini. Spet smo v začaranem krogu.

 

Kje je tu mednarodna skupnost? Zagotovo je največji delež odgovornosti na političnih strukturah znotraj Bosne in Hercegovine. Ampak tukaj mednarodna skupnost ni nedolžna, še posebej EU. Dvajset let po končani vojni je ekonomska situacija bistveno slabša kot pred razpadom nekdanje skupne države, čeprav so pogoji za ekonomsko obnovo Bosne in Hercegovine bistveno boljši kot so bili v Evropi po letu 1945. Kdo blokira ekonomski razvoj in obnovo? Očitno, da znotraj EU delujejo politične sile, ki imajo cilj, da regijo Zahodnega Balkana podredijo vplivu transnacionalnih korporacij, pri tem pa je za njih pomembno le to, da je mir.

 

EU ni povezava, ki se pretirano drži svojih principov in pogojev. To se je najbolj pokazalo pri sprejemu Bolgarije in Romunije v članstvo EU, pa tudi Hrvaške. Sprejem Bosne in Hercegovine v NATO in EU po privilegiranem postopku, bi lahko bila ena od rešitev za to državo. Večina držav, ki so postale članice EU, so imele notranjepolitične težave, da del suverenosti prenesejo na EU. Daytonska Bosna in Hercegovina kot država brez notranje suverenosti te težave zagotovo ne bi imela. Lahko bi enostavno funkcionirala kot upravna enota pod neposredno oblastjo Bruslja. Ključno vlogo pri Daytonskem sporazumu so imele ZDA. Zato tudi pri redefiniranju Daytonskega sporazuma ne bo šlo brez aktivne vloge ZDA.

 

V zadnjem času se omenja referendum o delu tožilstva in sodišča na ravni Bosne in Hercegovine. Torej, nižja raven bi odločala o pristojnosti na višji oziroma drugi ravni. Takšen referendum ne bi imel pravnega učinka, ker v Daytonski ustavi ni predvideno, da enititete funkcionirajo kot federalne enote in v zvezi s tem nimajo pravice do zahtev, ki bi pripeljale do razdruževanja institucij Republike Srbske v odnosu do institucij na ravni države Bosne in Hercegovine.

 

Napoved referenduma ne uresničuje pravnih, temveč politične cilje in ustvarja vzdušje, ki bo pripeljalo do paraliziranja institucij države BiH. Pravno gledano se niti Republike Srbska niti Federacija BiH ne moreta odcepiti od Bosne in Hercegovine. Takšno politično delovanje je namenjeno doseganju političnih ciljev, pomenilo pa bi razpad BiH.

 

Največji paradoks Daytonskega sporazuma je, da dovoljuje entitetam, da vstopajo v vzporedne vezi s sosedno državo. Tako ima Republika Srbska vzporedne vezi s Srbijo, Republika Hrvaška pa se je že takoj na začetku odpovedala vzpostaviti vzporednih vezi z Federacijo BIH. Prvi korak k normalizaciji Bosne in Hercegovine je ukinitev kakršnih koli specialnih povezav posameznih entitet z drugo državo. To je svetovni unikum, takšno početje je nevzdržno glede zagotavljanja trajnega miru in dolgoročne stabilnosti. Ta oblika specialnih vezi s sosedno državo je odlična podlaga za manipulacije s prebivalci s strani političnih elit, ki tako spodbujajo hrepenenje, da bo entiteta v prihodnje sestavni del sosedne države kot ena država. Zaradi tega pogosto prevlada mnenje, da gre dejansko za Daytonski (ne)sporazum.

 

 

dr. Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana.

 

 


[1] Dervo Sejdić je Rom, Jakob Finci je Jud, ločeno pa sta vložila tožbo proti državi BiH na ESČP v Strasbourgu zaradi diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti. Sodišče je razsodilo v njun prid.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,195
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,954
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,174
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,284
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,381
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,383
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 990
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,080
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,012