Komentar

Dvajset let Daytonskega (ne)sporazuma

Daytonski sporazum je nastal kot posledica številnih kompromisov. Toda prinesel je nedelovanje institucij Bosne in Hercegovine in tudi napetosti na etnični ravni, kajti uzakonil je etnično demokracijo in teokracijo.

21.12.2015 00:04
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   Bosna in Hercegovina   Dayton   Federacija   Republika Srbska

Foto: www.dayton.com

Daytonski sporazum je zagotovil zunanjo suverenost, ne pa notranje suverenosti, kar pomeni, da država Bosna in Hercegovina lahko obstaja kot del mednarodnopravne ureditve, ne more pa funkcionirati in se razvijati kot vsaka druga država.

Te dni obeležujemo 20 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je zaustavil tri in pol let trajajočo vojno v Bosni in Hercegovini (1992-1995). Gre za listino, ki ima 11 aneksov. Četrti aneks je ustava Bosne in Hercegovine. Cilj Daytona je bila zamrznitev vojaškega konflikta in vzpostavitev ustavne razmejitve na črti, na kateri je bila prej vzpostavljena vojaška razmejitev.

 

Daytonski sporazum je nastal kot posledica številnih kompromisov, prinesel pa je nedelovanje institucij države Bosne in Hercegovine in od začetka povzroča številne frustracije, ki ustvarjajo vzdušje za različne oblike napetosti predvsem na etnični ravni. Prav ta sporazum je uzakonil etnične demokracije in teokracije, ker so politične elite praviloma podprte s strani verskih pa tudi kriminalnih elit. Torej, pisan je za nacionalne in nacionalistične elite, poudarek je na etnični pripadnosti, ne pa na državljanstvu. Zaradi tega so pravice zasnovane na pripadnosti t.i. konstitutivnim ljudstvom, to pa so v BiH Bošnjaki, Srbi in Hrvati.

 

Tisti, ki ne sodijo v konstitutivne narode, recimo ne morejo kandidirati in biti izvoljeni v Predsedstvo BiH, v katerem je eno mesto predvideno za enega Bošnjaka, Srba in Hrvata. Tudi v (drugem) Domu narodov so mesta predvidena le za konstitutivne narode. Zaradi tega je pred leti Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo v zadevi Sejdić-Finci[1], ki zahteva od oblasti v BiH, da spremenijo zakonodajo in omogočijo tudi nekonstitutivnim narodom, da lahko kandidirajo ali so izvoljeni na najvišje funkcije v državi. Pri implementaciji razsodbe je prišlo do obstrukcije skoraj celotnega političnega establišmenta, saj bi sodba dejansko spremenila že vzpostavljeno etnično in politično (ne)ravnovesje in razdelitev oblasti med političnimi strukturami treh konstitutivnih narodov. Hkrati je pri nastanku države vzpostavljena tesna povezava med politiki in kriminalnimi strukturami, kar je privedlo do pojava politizacije kriminala in kriminalizacije politike. Ta pojav je značilen za skoraj vse novonastale države na območju nekdanje SFRJ.

 

Tako je uzakonjena notranja ureditev države, ki jo sestavljata dve entiteti - Federacija Bosne in Hercegovine in Republika Srbska ter Brčko Distrikt kot zasebno administrativno območje, ki ima svojo skupščino, vlado in župana, ki hkrati predseduje vladi Distrikta. Federacija BiH pa je razdeljena še na deset kantonov.

 

Daytonski sporazum je zagotovil zunanjo suverenost, ne pa notranje suverenosti, kar pomeni, da država Bosna in Hercegovina lahko obstaja kot del mednarodnopravne ureditve, ne more pa funkcionirati in se razvijati kot vsaka druga država. Ta sporazum je del mednarodnopravne ureditve, ki več kot očitno potrebuje posodobitev. Nihče ni zadovoljen z obstoječo ureditvijo. Notranja suverenost bi se lahko ponovno uredila na podlagi novega sporazuma, ki bi anuliral obstoječi Daytonski sporazum. Ampak za takšen sporazum je potrebno zagotoviti notranjo spravo in soglasje v Bosni in Hercegovini. Spet smo v začaranem krogu.

 

Kje je tu mednarodna skupnost? Zagotovo je največji delež odgovornosti na političnih strukturah znotraj Bosne in Hercegovine. Ampak tukaj mednarodna skupnost ni nedolžna, še posebej EU. Dvajset let po končani vojni je ekonomska situacija bistveno slabša kot pred razpadom nekdanje skupne države, čeprav so pogoji za ekonomsko obnovo Bosne in Hercegovine bistveno boljši kot so bili v Evropi po letu 1945. Kdo blokira ekonomski razvoj in obnovo? Očitno, da znotraj EU delujejo politične sile, ki imajo cilj, da regijo Zahodnega Balkana podredijo vplivu transnacionalnih korporacij, pri tem pa je za njih pomembno le to, da je mir.

 

EU ni povezava, ki se pretirano drži svojih principov in pogojev. To se je najbolj pokazalo pri sprejemu Bolgarije in Romunije v članstvo EU, pa tudi Hrvaške. Sprejem Bosne in Hercegovine v NATO in EU po privilegiranem postopku, bi lahko bila ena od rešitev za to državo. Večina držav, ki so postale članice EU, so imele notranjepolitične težave, da del suverenosti prenesejo na EU. Daytonska Bosna in Hercegovina kot država brez notranje suverenosti te težave zagotovo ne bi imela. Lahko bi enostavno funkcionirala kot upravna enota pod neposredno oblastjo Bruslja. Ključno vlogo pri Daytonskem sporazumu so imele ZDA. Zato tudi pri redefiniranju Daytonskega sporazuma ne bo šlo brez aktivne vloge ZDA.

 

V zadnjem času se omenja referendum o delu tožilstva in sodišča na ravni Bosne in Hercegovine. Torej, nižja raven bi odločala o pristojnosti na višji oziroma drugi ravni. Takšen referendum ne bi imel pravnega učinka, ker v Daytonski ustavi ni predvideno, da enititete funkcionirajo kot federalne enote in v zvezi s tem nimajo pravice do zahtev, ki bi pripeljale do razdruževanja institucij Republike Srbske v odnosu do institucij na ravni države Bosne in Hercegovine.

 

Napoved referenduma ne uresničuje pravnih, temveč politične cilje in ustvarja vzdušje, ki bo pripeljalo do paraliziranja institucij države BiH. Pravno gledano se niti Republike Srbska niti Federacija BiH ne moreta odcepiti od Bosne in Hercegovine. Takšno politično delovanje je namenjeno doseganju političnih ciljev, pomenilo pa bi razpad BiH.

 

Največji paradoks Daytonskega sporazuma je, da dovoljuje entitetam, da vstopajo v vzporedne vezi s sosedno državo. Tako ima Republika Srbska vzporedne vezi s Srbijo, Republika Hrvaška pa se je že takoj na začetku odpovedala vzpostaviti vzporednih vezi z Federacijo BIH. Prvi korak k normalizaciji Bosne in Hercegovine je ukinitev kakršnih koli specialnih povezav posameznih entitet z drugo državo. To je svetovni unikum, takšno početje je nevzdržno glede zagotavljanja trajnega miru in dolgoročne stabilnosti. Ta oblika specialnih vezi s sosedno državo je odlična podlaga za manipulacije s prebivalci s strani političnih elit, ki tako spodbujajo hrepenenje, da bo entiteta v prihodnje sestavni del sosedne države kot ena država. Zaradi tega pogosto prevlada mnenje, da gre dejansko za Daytonski (ne)sporazum.

 

 

dr. Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana.

 

 


[1] Dervo Sejdić je Rom, Jakob Finci je Jud, ločeno pa sta vložila tožbo proti državi BiH na ESČP v Strasbourgu zaradi diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti. Sodišče je razsodilo v njun prid.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Nova levica? Če hočejo premagati Janšo, se morajo socialni demokrati in stranka Levica združiti
5
04.08.2021 21:00
Prihodnje volitve bodo pokazale dejansko razmerje sil tudi na levici, kjer razen strahu pred Janšo svojim volivcem ne ponujajo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.302
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.358
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.183
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 891
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755