Komentar

Dvajset let Daytonskega (ne)sporazuma

Daytonski sporazum je nastal kot posledica številnih kompromisov. Toda prinesel je nedelovanje institucij Bosne in Hercegovine in tudi napetosti na etnični ravni, kajti uzakonil je etnično demokracijo in teokracijo.

21.12.2015 00:04
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   Bosna in Hercegovina   Dayton   Federacija   Republika Srbska

Foto: www.dayton.com

Daytonski sporazum je zagotovil zunanjo suverenost, ne pa notranje suverenosti, kar pomeni, da država Bosna in Hercegovina lahko obstaja kot del mednarodnopravne ureditve, ne more pa funkcionirati in se razvijati kot vsaka druga država.

Te dni obeležujemo 20 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je zaustavil tri in pol let trajajočo vojno v Bosni in Hercegovini (1992-1995). Gre za listino, ki ima 11 aneksov. Četrti aneks je ustava Bosne in Hercegovine. Cilj Daytona je bila zamrznitev vojaškega konflikta in vzpostavitev ustavne razmejitve na črti, na kateri je bila prej vzpostavljena vojaška razmejitev.

 

Daytonski sporazum je nastal kot posledica številnih kompromisov, prinesel pa je nedelovanje institucij države Bosne in Hercegovine in od začetka povzroča številne frustracije, ki ustvarjajo vzdušje za različne oblike napetosti predvsem na etnični ravni. Prav ta sporazum je uzakonil etnične demokracije in teokracije, ker so politične elite praviloma podprte s strani verskih pa tudi kriminalnih elit. Torej, pisan je za nacionalne in nacionalistične elite, poudarek je na etnični pripadnosti, ne pa na državljanstvu. Zaradi tega so pravice zasnovane na pripadnosti t.i. konstitutivnim ljudstvom, to pa so v BiH Bošnjaki, Srbi in Hrvati.

 

Tisti, ki ne sodijo v konstitutivne narode, recimo ne morejo kandidirati in biti izvoljeni v Predsedstvo BiH, v katerem je eno mesto predvideno za enega Bošnjaka, Srba in Hrvata. Tudi v (drugem) Domu narodov so mesta predvidena le za konstitutivne narode. Zaradi tega je pred leti Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo v zadevi Sejdić-Finci[1], ki zahteva od oblasti v BiH, da spremenijo zakonodajo in omogočijo tudi nekonstitutivnim narodom, da lahko kandidirajo ali so izvoljeni na najvišje funkcije v državi. Pri implementaciji razsodbe je prišlo do obstrukcije skoraj celotnega političnega establišmenta, saj bi sodba dejansko spremenila že vzpostavljeno etnično in politično (ne)ravnovesje in razdelitev oblasti med političnimi strukturami treh konstitutivnih narodov. Hkrati je pri nastanku države vzpostavljena tesna povezava med politiki in kriminalnimi strukturami, kar je privedlo do pojava politizacije kriminala in kriminalizacije politike. Ta pojav je značilen za skoraj vse novonastale države na območju nekdanje SFRJ.

 

Tako je uzakonjena notranja ureditev države, ki jo sestavljata dve entiteti - Federacija Bosne in Hercegovine in Republika Srbska ter Brčko Distrikt kot zasebno administrativno območje, ki ima svojo skupščino, vlado in župana, ki hkrati predseduje vladi Distrikta. Federacija BiH pa je razdeljena še na deset kantonov.

 

Daytonski sporazum je zagotovil zunanjo suverenost, ne pa notranje suverenosti, kar pomeni, da država Bosna in Hercegovina lahko obstaja kot del mednarodnopravne ureditve, ne more pa funkcionirati in se razvijati kot vsaka druga država. Ta sporazum je del mednarodnopravne ureditve, ki več kot očitno potrebuje posodobitev. Nihče ni zadovoljen z obstoječo ureditvijo. Notranja suverenost bi se lahko ponovno uredila na podlagi novega sporazuma, ki bi anuliral obstoječi Daytonski sporazum. Ampak za takšen sporazum je potrebno zagotoviti notranjo spravo in soglasje v Bosni in Hercegovini. Spet smo v začaranem krogu.

 

Kje je tu mednarodna skupnost? Zagotovo je največji delež odgovornosti na političnih strukturah znotraj Bosne in Hercegovine. Ampak tukaj mednarodna skupnost ni nedolžna, še posebej EU. Dvajset let po končani vojni je ekonomska situacija bistveno slabša kot pred razpadom nekdanje skupne države, čeprav so pogoji za ekonomsko obnovo Bosne in Hercegovine bistveno boljši kot so bili v Evropi po letu 1945. Kdo blokira ekonomski razvoj in obnovo? Očitno, da znotraj EU delujejo politične sile, ki imajo cilj, da regijo Zahodnega Balkana podredijo vplivu transnacionalnih korporacij, pri tem pa je za njih pomembno le to, da je mir.

 

EU ni povezava, ki se pretirano drži svojih principov in pogojev. To se je najbolj pokazalo pri sprejemu Bolgarije in Romunije v članstvo EU, pa tudi Hrvaške. Sprejem Bosne in Hercegovine v NATO in EU po privilegiranem postopku, bi lahko bila ena od rešitev za to državo. Večina držav, ki so postale članice EU, so imele notranjepolitične težave, da del suverenosti prenesejo na EU. Daytonska Bosna in Hercegovina kot država brez notranje suverenosti te težave zagotovo ne bi imela. Lahko bi enostavno funkcionirala kot upravna enota pod neposredno oblastjo Bruslja. Ključno vlogo pri Daytonskem sporazumu so imele ZDA. Zato tudi pri redefiniranju Daytonskega sporazuma ne bo šlo brez aktivne vloge ZDA.

 

V zadnjem času se omenja referendum o delu tožilstva in sodišča na ravni Bosne in Hercegovine. Torej, nižja raven bi odločala o pristojnosti na višji oziroma drugi ravni. Takšen referendum ne bi imel pravnega učinka, ker v Daytonski ustavi ni predvideno, da enititete funkcionirajo kot federalne enote in v zvezi s tem nimajo pravice do zahtev, ki bi pripeljale do razdruževanja institucij Republike Srbske v odnosu do institucij na ravni države Bosne in Hercegovine.

 

Napoved referenduma ne uresničuje pravnih, temveč politične cilje in ustvarja vzdušje, ki bo pripeljalo do paraliziranja institucij države BiH. Pravno gledano se niti Republike Srbska niti Federacija BiH ne moreta odcepiti od Bosne in Hercegovine. Takšno politično delovanje je namenjeno doseganju političnih ciljev, pomenilo pa bi razpad BiH.

 

Največji paradoks Daytonskega sporazuma je, da dovoljuje entitetam, da vstopajo v vzporedne vezi s sosedno državo. Tako ima Republika Srbska vzporedne vezi s Srbijo, Republika Hrvaška pa se je že takoj na začetku odpovedala vzpostaviti vzporednih vezi z Federacijo BIH. Prvi korak k normalizaciji Bosne in Hercegovine je ukinitev kakršnih koli specialnih povezav posameznih entitet z drugo državo. To je svetovni unikum, takšno početje je nevzdržno glede zagotavljanja trajnega miru in dolgoročne stabilnosti. Ta oblika specialnih vezi s sosedno državo je odlična podlaga za manipulacije s prebivalci s strani političnih elit, ki tako spodbujajo hrepenenje, da bo entiteta v prihodnje sestavni del sosedne države kot ena država. Zaradi tega pogosto prevlada mnenje, da gre dejansko za Daytonski (ne)sporazum.

 

 

dr. Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana.

 

 


[1] Dervo Sejdić je Rom, Jakob Finci je Jud, ločeno pa sta vložila tožbo proti državi BiH na ESČP v Strasbourgu zaradi diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti. Sodišče je razsodilo v njun prid.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,763
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,973
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,257
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,689
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,965
06/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,182
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,345
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,361
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,166
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,449