Komentar

Koliko delovnih mest v Sloveniji bi lahko odnesel Sporazum o čezatlantskem partnerstvu TTIP?

Zaradi izredne aktualnosti, ki jo je sprožil Greenpeace z razkritjem nekaterih detajlov sicer zaupnih pogajanj med Evropsko komisijo in vlado Združenih držav o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (t.i. TTIP), ponovno izpostavljamo komentar na to temo, ki nam ga je konec lanskega leta napisal evropski poslanec Igor Šoltes. Ob tej priložnost k razpravi vabimo tudi vse, ki imajo o tem, očitno prelomnem in kontroverznem sporazumu drugačno mnenje.

22.12.2015 22:03
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   igor šoltes   evropski parlament   ttip   sporazum   slovenija   eu   zda

Foto: arhiv Portala PLUS

Ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3,2 milijona podpisov državljanov EU  proti TTIP!

Čeprav trenutno vlada zatišje, bo TTIP (The Transatlantic Trade and Investment Partnership) gotovo tudi letu 2016 tema, ki bo poleg begunske krize pomembno zaznamovala razprave v Evropskem parlamentu in tudi širši javnosti. Končan je 11. krog pogajanj in še vedno kup vprašanj ostaja odprtih.

 

Uvodoma je potrebno zapisati, da je bila domnevno nosilna ideja tega sporazuma poglobitev gospodarskega sodelovanja med EU in ZDA, tudi z odpravo številnih ovir. Vendar tu leži eden od glavnih zapletov. Namreč, kaj si kdo predstavlja pod pojmom "ovira". Za nekatere so to lahko carine, tarife, za druge okoljski, socialni ali prehrambni standardi. Vsekakor je za kovanje čim večjega dobička na poti mnoštvo ovir. Tudi zato je očitno potrebno vsebino pogajanj in dokumentov držati čim dlje od oči javnosti. In ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3 milijone 200 tisoč podpisov državljanov EU proti TTIP. To ni malo, še manj pa zanemarljivo, zato je potrebno prisluhniti ne samo promotorjem tega sporazuma, pač pa tudi tistim, ki opozarjajo, da se pod fasado odprave carin in tarif skriva pravi Trojanski konj.

 

Menim, da se je potrebno zavedati, da je čezatlantsko trgovanje in sodelovanje že sedaj zelo krepko in relativno prosto, kar se jasno kaže v tem, da sta ZDA in EU že sedaj drug drugemu najpomembnejša gospodarska partnerja predvsem na področju trgovanja in neposrednih tujih naložbah (FDI). Največ pa ZDA in EU trgujeta na področju kemikalij, mehanizacije in transportne opreme.

 

ZDA je najpomembnejši trg za izvoz izdelkov iz EU. Kar 17% vsega izvoza iz EU predstavljajo ZDA (podatek iz leta 2011). Ob enem pa so tretji najpomembnejši vir uvoza blaga in storitev - 11% (za Kitajsko in Rusijo). ZDA več kot v EU izvažajo samo v Kanado in več uvažajo iz Kitajske. Carinske tarife so že sedaj precej nizke, saj za večino različnih industrij znašajo med 1 in 3%.

 

Vsi se strinjamo, da bo imel TTIP velik vpliv na odpravo necarinskih ovir, vendar kljub temu večina kvantitativnih študij, ki so bile do sedaj opravljene, jasno napoveduje, da se bo nacionalni dohodek držav (in tudi plače) dvignil za manj kot 1% (realno gledano) in to velja za obdobje 15 let. Seveda pa je potrebno poudariti, da pri tem govorimo o enkratnem povečanju in ne o rasti na letni ravni. Pa še to je najbolj optimistični scenarij, ki velja v primeru, da bodo necarinske ovire popolnoma odstranjene.

 

Koliko smo torej pripravljeni plačati za odpravo carinskih ovir in tarif?

 

Veliko študij, ki zagovarjajo TTIP sporazum, je zelo optimističnih, vendar se tudi poslužujejo enakih oziroma podobnih metod zbiranja podatkov. Študije, ki so za obdelavo podatkov vzele drugačne pristope, kažejo veliko slabšo sliko - predvsem znatno zmanjšanje vseh relevantnih socialnih in ekonomskih indikatorjev.

 

Do TTIP sporazuma sem nenaklonjen predvsem zaradi naslednjih razlogov. Zelo tvegani so po mojem mnenju prehranski standardi, ki so v EU bistveno višji kot v ZDA. Veliko liberalnejša je uporaba gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, ki so hormonski motilci, patogenov, pa tudi kloniranje. Sprejetje sporazuma TTIP lahko še poslabša stopnjo samooskrbe v Sloveniji (ki je že tako ali tako nizka) in prehransko varnost, saj želijo ZDA okrepiti kmetijski izvoz. Še vedno me tudi skrbi tako imenovani ISDS mehanizem. Kljub temu, da je komisarka Cecilia Malmström predlagala spremembo ISDS mehanizma in ga na določenih točkah izboljšala, ICS (novi predlagani mehanizem) še vedno krepko spodkopava vladavino prava iz dveh razlogov: zaradi onemogočenega pravičnega dostopa do pravnega varstva in zaradi neupoštevanja pravne neodvisnosti.

 

Tretji razlog, zakaj TTIP sporazuma ne podpiram, pa je ekonomski. Rezultati modelskih simulacij študije, ki je bila narejena s strani Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete po naročilu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, nakazujejo, da bi liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA povzročila padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza. Poleg tega omenjena študija po vseh projekcijah, ki so bile narejene, za Slovenijo predvideva izgubo od 120 do 1500 delovnih mest. Če povzamem, menim, da je v tem trenutku pasti več kot priložnosti, saj bo TTIP neizogibno negativno vplival na življenja vseh nas, ker poskuša združiti nezdružljivo.

 

Študija Martina Myanta in Ronana O'Briena iz leta 2015 razkriva, da bo na podlagi vseh optimističnih napovedi povprečni dohodek/prihodek Evropejca/Evropejke zaradi TTIP znašal kvečjemu ceno ene kave na teden na osebo, kar pa seveda še zdaleč ne opravičuje optimističnih napovedi. Poleg tega ima EU veliko močnejše zakone za zaščito potrošnikov in njihovih pravic, ravno tako pa tudi za zaščito okolja na splošno. Vse to se lahko spremeni s sprejetjem TTIP sporazuma, kar bo vsekakor negativno vplivalo na vsakdanje življenje državljanov in tudi njihovo kvaliteto. Naj še omenim, da odstranitev regulatornih ovir dejansko pomeni znižanje ali celo odpravo ključnih socialnih in okoljskih zakonodaj, kot so na primer delavske pravice in zaščita delavcev ter zakonodaja za varnost živil.

 

Kot zanimivost lahko tudi omenim, da ameriški potrošniki v povprečju plačujejo dvakrat več za zdravila na recept kot potrošniki v EU. Razlog temu je monopol nad patenti zdravil farmacevtskih podjetij v ZDA. Zdi se, kot da želijo farmacevtski giganti doseči nekaj podobnega tudi v EU (Baker, 2014). To vsekakor ni pozitiven učinek za slovensko prebivalstvo, saj pomeni dve opciji: višje vsote plačil v zdravstveno blagajno oziroma to, da bomo stroške dražjih zdravil neposredno nosili davkoplačevalci.

 

TTIP bo tudi ogrozil evropski sistem dostopnosti do zdravil (generiki) predvsem zaradi patentnih zakonov, ki jih imajo v ZDA.

 

Naj zaključim z mislijo, da bi morali trgovinski sporazumi, v kolikor so resnično namenjeni dobrobiti vseh deležnikov, odpraviti le trgovinske ovire, ne pa posegati v standarde, ki so bili v Evropi sprejeti skozi desetletja. Zaradi tega spoznanja vedno znova poudarjam nujnost transparentnosti pogajanj. Močno se zavzemam, da sporazum v taki obliki zavrnemo, saj lahko pomeni korenit poseg v naše pridobljene in težko ohranjene pravice in standarde.

 

In še čisto na koncu bi rad bralcem Portala PLUS zaželel vesele božične praznike in srečno novo leto 2016.

 

 

 

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,412
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,389
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,878
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,144
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,503
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,222
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,309
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,575
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,033
10/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,102