Čeprav trenutno vlada zatišje, bo TTIP (The Transatlantic Trade and Investment Partnership) gotovo tudi letu 2016 tema, ki bo poleg begunske krize pomembno zaznamovala razprave v Evropskem parlamentu in tudi širši javnosti. Končan je 11. krog pogajanj in še vedno kup vprašanj ostaja odprtih.

Uvodoma je potrebno zapisati, da je bila domnevno nosilna ideja tega sporazuma poglobitev gospodarskega sodelovanja med EU in ZDA, tudi z odpravo številnih ovir. Vendar tu leži eden od glavnih zapletov. Namreč, kaj si kdo predstavlja pod pojmom "ovira". Za nekatere so to lahko carine, tarife, za druge okoljski, socialni ali prehrambni standardi. Vsekakor je za kovanje čim večjega dobička na poti mnoštvo ovir. Tudi zato je očitno potrebno vsebino pogajanj in dokumentov držati čim dlje od oči javnosti. In ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3 milijone 200 tisoč podpisov državljanov EU proti TTIP. To ni malo, še manj pa zanemarljivo, zato je potrebno prisluhniti ne samo promotorjem tega sporazuma, pač pa tudi tistim, ki opozarjajo, da se pod fasado odprave carin in tarif skriva pravi Trojanski konj.

Menim, da se je potrebno zavedati, da je čezatlantsko trgovanje in sodelovanje že sedaj zelo krepko in relativno prosto, kar se jasno kaže v tem, da sta ZDA in EU že sedaj drug drugemu najpomembnejša gospodarska partnerja predvsem na področju trgovanja in neposrednih tujih naložbah (FDI). Največ pa ZDA in EU trgujeta na področju kemikalij, mehanizacije in transportne opreme.

ZDA je najpomembnejši trg za izvoz izdelkov iz EU. Kar 17% vsega izvoza iz EU predstavljajo ZDA (podatek iz leta 2011). Ob enem pa so tretji najpomembnejši vir uvoza blaga in storitev - 11% (za Kitajsko in Rusijo). ZDA več kot v EU izvažajo samo v Kanado in več uvažajo iz Kitajske. Carinske tarife so že sedaj precej nizke, saj za večino različnih industrij znašajo med 1 in 3%.

Vsi se strinjamo, da bo imel TTIP velik vpliv na odpravo necarinskih ovir, vendar kljub temu večina kvantitativnih študij, ki so bile do sedaj opravljene, jasno napoveduje, da se bo nacionalni dohodek držav (in tudi plače) dvignil za manj kot 1% (realno gledano) in to velja za obdobje 15 let. Seveda pa je potrebno poudariti, da pri tem govorimo o enkratnem povečanju in ne o rasti na letni ravni. Pa še to je najbolj optimistični scenarij, ki velja v primeru, da bodo necarinske ovire popolnoma odstranjene.

Koliko smo torej pripravljeni plačati za odpravo carinskih ovir in tarif?

Veliko študij, ki zagovarjajo TTIP sporazum, je zelo optimističnih, vendar se tudi poslužujejo enakih oziroma podobnih metod zbiranja podatkov. Študije, ki so za obdelavo podatkov vzele drugačne pristope, kažejo veliko slabšo sliko - predvsem znatno zmanjšanje vseh relevantnih socialnih in ekonomskih indikatorjev.

Do TTIP sporazuma sem nenaklonjen predvsem zaradi naslednjih razlogov. Zelo tvegani so po mojem mnenju prehranski standardi, ki so v EU bistveno višji kot v ZDA. Veliko liberalnejša je uporaba gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, ki so hormonski motilci, patogenov, pa tudi kloniranje. Sprejetje sporazuma TTIP lahko še poslabša stopnjo samooskrbe v Sloveniji (ki je že tako ali tako nizka) in prehransko varnost, saj želijo ZDA okrepiti kmetijski izvoz. Še vedno me tudi skrbi tako imenovani ISDS mehanizem. Kljub temu, da je komisarka Cecilia Malmström predlagala spremembo ISDS mehanizma in ga na določenih točkah izboljšala, ICS (novi predlagani mehanizem) še vedno krepko spodkopava vladavino prava iz dveh razlogov: zaradi onemogočenega pravičnega dostopa do pravnega varstva in zaradi neupoštevanja pravne neodvisnosti.

Tretji razlog, zakaj TTIP sporazuma ne podpiram, pa je ekonomski. Rezultati modelskih simulacij študije, ki je bila narejena s strani Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete po naročilu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, nakazujejo, da bi liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA povzročila padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza. Poleg tega omenjena študija po vseh projekcijah, ki so bile narejene, za Slovenijo predvideva izgubo od 120 do 1500 delovnih mest. Če povzamem, menim, da je v tem trenutku pasti več kot priložnosti, saj bo TTIP neizogibno negativno vplival na življenja vseh nas, ker poskuša združiti nezdružljivo.

Študija Martina Myanta in Ronana O'Briena iz leta 2015 razkriva, da bo na podlagi vseh optimističnih napovedi povprečni dohodek/prihodek Evropejca/Evropejke zaradi TTIP znašal kvečjemu ceno ene kave na teden na osebo, kar pa seveda še zdaleč ne opravičuje optimističnih napovedi. Poleg tega ima EU veliko močnejše zakone za zaščito potrošnikov in njihovih pravic, ravno tako pa tudi za zaščito okolja na splošno. Vse to se lahko spremeni s sprejetjem TTIP sporazuma, kar bo vsekakor negativno vplivalo na vsakdanje življenje državljanov in tudi njihovo kvaliteto. Naj še omenim, da odstranitev regulatornih ovir dejansko pomeni znižanje ali celo odpravo ključnih socialnih in okoljskih zakonodaj, kot so na primer delavske pravice in zaščita delavcev ter zakonodaja za varnost živil.

Kot zanimivost lahko tudi omenim, da ameriški potrošniki v povprečju plačujejo dvakrat več za zdravila na recept kot potrošniki v EU. Razlog temu je monopol nad patenti zdravil farmacevtskih podjetij v ZDA. Zdi se, kot da želijo farmacevtski giganti doseči nekaj podobnega tudi v EU (Baker, 2014). To vsekakor ni pozitiven učinek za slovensko prebivalstvo, saj pomeni dve opciji: višje vsote plačil v zdravstveno blagajno oziroma to, da bomo stroške dražjih zdravil neposredno nosili davkoplačevalci.

TTIP bo tudi ogrozil evropski sistem dostopnosti do zdravil (generiki) predvsem zaradi patentnih zakonov, ki jih imajo v ZDA.

Naj zaključim z mislijo, da bi morali trgovinski sporazumi, v kolikor so resnično namenjeni dobrobiti vseh deležnikov, odpraviti le trgovinske ovire, ne pa posegati v standarde, ki so bili v Evropi sprejeti skozi desetletja. Zaradi tega spoznanja vedno znova poudarjam nujnost transparentnosti pogajanj. Močno se zavzemam, da sporazum v taki obliki zavrnemo, saj lahko pomeni korenit poseg v naše pridobljene in težko ohranjene pravice in standarde.

In še čisto na koncu bi rad bralcem Portala PLUS zaželel vesele božične praznike in srečno novo leto 2016.

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).