Komentar

Koliko delovnih mest v Sloveniji bi lahko odnesel Sporazum o čezatlantskem partnerstvu TTIP?

Zaradi izredne aktualnosti, ki jo je sprožil Greenpeace z razkritjem nekaterih detajlov sicer zaupnih pogajanj med Evropsko komisijo in vlado Združenih držav o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (t.i. TTIP), ponovno izpostavljamo komentar na to temo, ki nam ga je konec lanskega leta napisal evropski poslanec Igor Šoltes. Ob tej priložnost k razpravi vabimo tudi vse, ki imajo o tem, očitno prelomnem in kontroverznem sporazumu drugačno mnenje.

22.12.2015 22:03
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   igor šoltes   evropski parlament   ttip   sporazum   slovenija   eu   zda

Foto: arhiv Portala PLUS

Ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3,2 milijona podpisov državljanov EU  proti TTIP!

Čeprav trenutno vlada zatišje, bo TTIP (The Transatlantic Trade and Investment Partnership) gotovo tudi letu 2016 tema, ki bo poleg begunske krize pomembno zaznamovala razprave v Evropskem parlamentu in tudi širši javnosti. Končan je 11. krog pogajanj in še vedno kup vprašanj ostaja odprtih.

 

Uvodoma je potrebno zapisati, da je bila domnevno nosilna ideja tega sporazuma poglobitev gospodarskega sodelovanja med EU in ZDA, tudi z odpravo številnih ovir. Vendar tu leži eden od glavnih zapletov. Namreč, kaj si kdo predstavlja pod pojmom "ovira". Za nekatere so to lahko carine, tarife, za druge okoljski, socialni ali prehrambni standardi. Vsekakor je za kovanje čim večjega dobička na poti mnoštvo ovir. Tudi zato je očitno potrebno vsebino pogajanj in dokumentov držati čim dlje od oči javnosti. In ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3 milijone 200 tisoč podpisov državljanov EU proti TTIP. To ni malo, še manj pa zanemarljivo, zato je potrebno prisluhniti ne samo promotorjem tega sporazuma, pač pa tudi tistim, ki opozarjajo, da se pod fasado odprave carin in tarif skriva pravi Trojanski konj.

 

Menim, da se je potrebno zavedati, da je čezatlantsko trgovanje in sodelovanje že sedaj zelo krepko in relativno prosto, kar se jasno kaže v tem, da sta ZDA in EU že sedaj drug drugemu najpomembnejša gospodarska partnerja predvsem na področju trgovanja in neposrednih tujih naložbah (FDI). Največ pa ZDA in EU trgujeta na področju kemikalij, mehanizacije in transportne opreme.

 

ZDA je najpomembnejši trg za izvoz izdelkov iz EU. Kar 17% vsega izvoza iz EU predstavljajo ZDA (podatek iz leta 2011). Ob enem pa so tretji najpomembnejši vir uvoza blaga in storitev - 11% (za Kitajsko in Rusijo). ZDA več kot v EU izvažajo samo v Kanado in več uvažajo iz Kitajske. Carinske tarife so že sedaj precej nizke, saj za večino različnih industrij znašajo med 1 in 3%.

 

Vsi se strinjamo, da bo imel TTIP velik vpliv na odpravo necarinskih ovir, vendar kljub temu večina kvantitativnih študij, ki so bile do sedaj opravljene, jasno napoveduje, da se bo nacionalni dohodek držav (in tudi plače) dvignil za manj kot 1% (realno gledano) in to velja za obdobje 15 let. Seveda pa je potrebno poudariti, da pri tem govorimo o enkratnem povečanju in ne o rasti na letni ravni. Pa še to je najbolj optimistični scenarij, ki velja v primeru, da bodo necarinske ovire popolnoma odstranjene.

 

Koliko smo torej pripravljeni plačati za odpravo carinskih ovir in tarif?

 

Veliko študij, ki zagovarjajo TTIP sporazum, je zelo optimističnih, vendar se tudi poslužujejo enakih oziroma podobnih metod zbiranja podatkov. Študije, ki so za obdelavo podatkov vzele drugačne pristope, kažejo veliko slabšo sliko - predvsem znatno zmanjšanje vseh relevantnih socialnih in ekonomskih indikatorjev.

 

Do TTIP sporazuma sem nenaklonjen predvsem zaradi naslednjih razlogov. Zelo tvegani so po mojem mnenju prehranski standardi, ki so v EU bistveno višji kot v ZDA. Veliko liberalnejša je uporaba gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, ki so hormonski motilci, patogenov, pa tudi kloniranje. Sprejetje sporazuma TTIP lahko še poslabša stopnjo samooskrbe v Sloveniji (ki je že tako ali tako nizka) in prehransko varnost, saj želijo ZDA okrepiti kmetijski izvoz. Še vedno me tudi skrbi tako imenovani ISDS mehanizem. Kljub temu, da je komisarka Cecilia Malmström predlagala spremembo ISDS mehanizma in ga na določenih točkah izboljšala, ICS (novi predlagani mehanizem) še vedno krepko spodkopava vladavino prava iz dveh razlogov: zaradi onemogočenega pravičnega dostopa do pravnega varstva in zaradi neupoštevanja pravne neodvisnosti.

 

Tretji razlog, zakaj TTIP sporazuma ne podpiram, pa je ekonomski. Rezultati modelskih simulacij študije, ki je bila narejena s strani Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete po naročilu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, nakazujejo, da bi liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA povzročila padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza. Poleg tega omenjena študija po vseh projekcijah, ki so bile narejene, za Slovenijo predvideva izgubo od 120 do 1500 delovnih mest. Če povzamem, menim, da je v tem trenutku pasti več kot priložnosti, saj bo TTIP neizogibno negativno vplival na življenja vseh nas, ker poskuša združiti nezdružljivo.

 

Študija Martina Myanta in Ronana O'Briena iz leta 2015 razkriva, da bo na podlagi vseh optimističnih napovedi povprečni dohodek/prihodek Evropejca/Evropejke zaradi TTIP znašal kvečjemu ceno ene kave na teden na osebo, kar pa seveda še zdaleč ne opravičuje optimističnih napovedi. Poleg tega ima EU veliko močnejše zakone za zaščito potrošnikov in njihovih pravic, ravno tako pa tudi za zaščito okolja na splošno. Vse to se lahko spremeni s sprejetjem TTIP sporazuma, kar bo vsekakor negativno vplivalo na vsakdanje življenje državljanov in tudi njihovo kvaliteto. Naj še omenim, da odstranitev regulatornih ovir dejansko pomeni znižanje ali celo odpravo ključnih socialnih in okoljskih zakonodaj, kot so na primer delavske pravice in zaščita delavcev ter zakonodaja za varnost živil.

 

Kot zanimivost lahko tudi omenim, da ameriški potrošniki v povprečju plačujejo dvakrat več za zdravila na recept kot potrošniki v EU. Razlog temu je monopol nad patenti zdravil farmacevtskih podjetij v ZDA. Zdi se, kot da želijo farmacevtski giganti doseči nekaj podobnega tudi v EU (Baker, 2014). To vsekakor ni pozitiven učinek za slovensko prebivalstvo, saj pomeni dve opciji: višje vsote plačil v zdravstveno blagajno oziroma to, da bomo stroške dražjih zdravil neposredno nosili davkoplačevalci.

 

TTIP bo tudi ogrozil evropski sistem dostopnosti do zdravil (generiki) predvsem zaradi patentnih zakonov, ki jih imajo v ZDA.

 

Naj zaključim z mislijo, da bi morali trgovinski sporazumi, v kolikor so resnično namenjeni dobrobiti vseh deležnikov, odpraviti le trgovinske ovire, ne pa posegati v standarde, ki so bili v Evropi sprejeti skozi desetletja. Zaradi tega spoznanja vedno znova poudarjam nujnost transparentnosti pogajanj. Močno se zavzemam, da sporazum v taki obliki zavrnemo, saj lahko pomeni korenit poseg v naše pridobljene in težko ohranjene pravice in standarde.

 

In še čisto na koncu bi rad bralcem Portala PLUS zaželel vesele božične praznike in srečno novo leto 2016.

 

 

 

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,986
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,511
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894