Komentar

Koliko delovnih mest v Sloveniji bi lahko odnesel Sporazum o čezatlantskem partnerstvu TTIP?

Zaradi izredne aktualnosti, ki jo je sprožil Greenpeace z razkritjem nekaterih detajlov sicer zaupnih pogajanj med Evropsko komisijo in vlado Združenih držav o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (t.i. TTIP), ponovno izpostavljamo komentar na to temo, ki nam ga je konec lanskega leta napisal evropski poslanec Igor Šoltes. Ob tej priložnost k razpravi vabimo tudi vse, ki imajo o tem, očitno prelomnem in kontroverznem sporazumu drugačno mnenje.

22.12.2015 22:03
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   igor šoltes   evropski parlament   ttip   sporazum   slovenija   eu   zda

Foto: arhiv Portala PLUS

Ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3,2 milijona podpisov državljanov EU  proti TTIP!

Čeprav trenutno vlada zatišje, bo TTIP (The Transatlantic Trade and Investment Partnership) gotovo tudi letu 2016 tema, ki bo poleg begunske krize pomembno zaznamovala razprave v Evropskem parlamentu in tudi širši javnosti. Končan je 11. krog pogajanj in še vedno kup vprašanj ostaja odprtih.

 

Uvodoma je potrebno zapisati, da je bila domnevno nosilna ideja tega sporazuma poglobitev gospodarskega sodelovanja med EU in ZDA, tudi z odpravo številnih ovir. Vendar tu leži eden od glavnih zapletov. Namreč, kaj si kdo predstavlja pod pojmom "ovira". Za nekatere so to lahko carine, tarife, za druge okoljski, socialni ali prehrambni standardi. Vsekakor je za kovanje čim večjega dobička na poti mnoštvo ovir. Tudi zato je očitno potrebno vsebino pogajanj in dokumentov držati čim dlje od oči javnosti. In ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3 milijone 200 tisoč podpisov državljanov EU proti TTIP. To ni malo, še manj pa zanemarljivo, zato je potrebno prisluhniti ne samo promotorjem tega sporazuma, pač pa tudi tistim, ki opozarjajo, da se pod fasado odprave carin in tarif skriva pravi Trojanski konj.

 

Menim, da se je potrebno zavedati, da je čezatlantsko trgovanje in sodelovanje že sedaj zelo krepko in relativno prosto, kar se jasno kaže v tem, da sta ZDA in EU že sedaj drug drugemu najpomembnejša gospodarska partnerja predvsem na področju trgovanja in neposrednih tujih naložbah (FDI). Največ pa ZDA in EU trgujeta na področju kemikalij, mehanizacije in transportne opreme.

 

ZDA je najpomembnejši trg za izvoz izdelkov iz EU. Kar 17% vsega izvoza iz EU predstavljajo ZDA (podatek iz leta 2011). Ob enem pa so tretji najpomembnejši vir uvoza blaga in storitev - 11% (za Kitajsko in Rusijo). ZDA več kot v EU izvažajo samo v Kanado in več uvažajo iz Kitajske. Carinske tarife so že sedaj precej nizke, saj za večino različnih industrij znašajo med 1 in 3%.

 

Vsi se strinjamo, da bo imel TTIP velik vpliv na odpravo necarinskih ovir, vendar kljub temu večina kvantitativnih študij, ki so bile do sedaj opravljene, jasno napoveduje, da se bo nacionalni dohodek držav (in tudi plače) dvignil za manj kot 1% (realno gledano) in to velja za obdobje 15 let. Seveda pa je potrebno poudariti, da pri tem govorimo o enkratnem povečanju in ne o rasti na letni ravni. Pa še to je najbolj optimistični scenarij, ki velja v primeru, da bodo necarinske ovire popolnoma odstranjene.

 

Koliko smo torej pripravljeni plačati za odpravo carinskih ovir in tarif?

 

Veliko študij, ki zagovarjajo TTIP sporazum, je zelo optimističnih, vendar se tudi poslužujejo enakih oziroma podobnih metod zbiranja podatkov. Študije, ki so za obdelavo podatkov vzele drugačne pristope, kažejo veliko slabšo sliko - predvsem znatno zmanjšanje vseh relevantnih socialnih in ekonomskih indikatorjev.

 

Do TTIP sporazuma sem nenaklonjen predvsem zaradi naslednjih razlogov. Zelo tvegani so po mojem mnenju prehranski standardi, ki so v EU bistveno višji kot v ZDA. Veliko liberalnejša je uporaba gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, ki so hormonski motilci, patogenov, pa tudi kloniranje. Sprejetje sporazuma TTIP lahko še poslabša stopnjo samooskrbe v Sloveniji (ki je že tako ali tako nizka) in prehransko varnost, saj želijo ZDA okrepiti kmetijski izvoz. Še vedno me tudi skrbi tako imenovani ISDS mehanizem. Kljub temu, da je komisarka Cecilia Malmström predlagala spremembo ISDS mehanizma in ga na določenih točkah izboljšala, ICS (novi predlagani mehanizem) še vedno krepko spodkopava vladavino prava iz dveh razlogov: zaradi onemogočenega pravičnega dostopa do pravnega varstva in zaradi neupoštevanja pravne neodvisnosti.

 

Tretji razlog, zakaj TTIP sporazuma ne podpiram, pa je ekonomski. Rezultati modelskih simulacij študije, ki je bila narejena s strani Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete po naročilu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, nakazujejo, da bi liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA povzročila padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza. Poleg tega omenjena študija po vseh projekcijah, ki so bile narejene, za Slovenijo predvideva izgubo od 120 do 1500 delovnih mest. Če povzamem, menim, da je v tem trenutku pasti več kot priložnosti, saj bo TTIP neizogibno negativno vplival na življenja vseh nas, ker poskuša združiti nezdružljivo.

 

Študija Martina Myanta in Ronana O'Briena iz leta 2015 razkriva, da bo na podlagi vseh optimističnih napovedi povprečni dohodek/prihodek Evropejca/Evropejke zaradi TTIP znašal kvečjemu ceno ene kave na teden na osebo, kar pa seveda še zdaleč ne opravičuje optimističnih napovedi. Poleg tega ima EU veliko močnejše zakone za zaščito potrošnikov in njihovih pravic, ravno tako pa tudi za zaščito okolja na splošno. Vse to se lahko spremeni s sprejetjem TTIP sporazuma, kar bo vsekakor negativno vplivalo na vsakdanje življenje državljanov in tudi njihovo kvaliteto. Naj še omenim, da odstranitev regulatornih ovir dejansko pomeni znižanje ali celo odpravo ključnih socialnih in okoljskih zakonodaj, kot so na primer delavske pravice in zaščita delavcev ter zakonodaja za varnost živil.

 

Kot zanimivost lahko tudi omenim, da ameriški potrošniki v povprečju plačujejo dvakrat več za zdravila na recept kot potrošniki v EU. Razlog temu je monopol nad patenti zdravil farmacevtskih podjetij v ZDA. Zdi se, kot da želijo farmacevtski giganti doseči nekaj podobnega tudi v EU (Baker, 2014). To vsekakor ni pozitiven učinek za slovensko prebivalstvo, saj pomeni dve opciji: višje vsote plačil v zdravstveno blagajno oziroma to, da bomo stroške dražjih zdravil neposredno nosili davkoplačevalci.

 

TTIP bo tudi ogrozil evropski sistem dostopnosti do zdravil (generiki) predvsem zaradi patentnih zakonov, ki jih imajo v ZDA.

 

Naj zaključim z mislijo, da bi morali trgovinski sporazumi, v kolikor so resnično namenjeni dobrobiti vseh deležnikov, odpraviti le trgovinske ovire, ne pa posegati v standarde, ki so bili v Evropi sprejeti skozi desetletja. Zaradi tega spoznanja vedno znova poudarjam nujnost transparentnosti pogajanj. Močno se zavzemam, da sporazum v taki obliki zavrnemo, saj lahko pomeni korenit poseg v naše pridobljene in težko ohranjene pravice in standarde.

 

In še čisto na koncu bi rad bralcem Portala PLUS zaželel vesele božične praznike in srečno novo leto 2016.

 

 

 

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.980
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.113
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.918
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.385
06/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.433
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.257
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 864
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.669
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.460