Komentar

Bauhaus, Adolf Govno in Stalin Gnoj

Kaj doživi umetnik po ukinitvi svojega civilizacijskega napora, po prepovedi, po anatemizaciji, izključitvi iz skupnosti, za katero je mislil, da je to njegova skupnost, po izrinitvi, po razbitju obraza in diskvalifikaciji?

27.12.2015 00:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   bauhaus   umetnost   arhitektura   hannes meyer

Foto: www.bauhaus-online.de

Govno in Gnoj sta dva obraza istega, izoblikovala in razvila sta do popolnosti arhitekturno anomalijo "koncentracijsko taborišče".

Pred tremi dnevi sem v Moderni galeriji srečal izvrstno gospo Elzo Budau, besedilopisko popevk ter se z njo zapletel v kratek pogovor. Najbrž je bila dolžina pogovora in množica ljudi kriva, da sem ji pozabil povedati tisto, kar sem ji imel namen povedati, če bi jo slučajno srečal.

 

Sredi poletja smo v Muzeju suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu manifestirali gledališki informans z naslovom BIO::logika-BIO::grafika-BIO::mehanikaInformans je bil odigran v kontekstu muzejskega projekta arhiviranja zgodovine umetniške šole Bauhaus in njenih učencev na ozemlju jugosfere. Naslov "razstave-dokumentacije" je bil Baunet - mreženje idej in praks. Seveda sem si po prihodu v muzej razstavo kustodinje Vesne Meštrič nemudoma ogledal in doživel neizmereno radost, ki jo vedno, ampak vedno, doživim ob umetniški koordinati Bauhaus.

 

Informans smo z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem postavili v razstavnem volumnu, namenjenemu tržaškemu konstruktivistu Avgustu Černigoju. V času gradnje scenografije-mehatrona sem si v premorih še bolj pozorno ogledal razstavljeno dokumentacijo, zapiske in fotografije, še posebno pa tiste dokumente, ki so bili javnosti prvič predstavljeni.

 

Za prehod v temo komentarja je bila ključna majhna fotografija, ki sem jo opazil v zadnjem razstavnem prostoru, pod njo pa podnapis: študentje ljubljanske arhitekturne šole FAGG in našteta imena, med njimi umetnica Meta Hočevar in Elza Budau, čas nastanka fotografije rana šestdeseta leta. Dejstva, da je Elza Budau študirala arhitekturo, nisem poznal. Skozi nenavdno lep obraz mlade Mete Hočevar, ki je bil skladen z modernistično lepoto, sem začel padati v čas Bauhausa!

 

Tri desetletja preden je nastala ta fotografija, je bila umetniška šola Bauhaus že prepovedana. Adolf Govno je čutil do Bauhausa iz danes znanih pobud in vzgibov najglobji prezir. Izhodiščna drža njegovega prezira je bila: prišel sem med vas umetnike kot mesija odrešitve, odrešil vas bom od degenerirane, t.i. avantgarde! Naj živi ljudska umetnost in dirndle!

 

I. opozorilo: bodite pozorni na enciklopedično geslo - Ivana Tomljenovič Meller. V vseh časih vsak čas bruha dogodke, kozlanje najraje ližejo psi krize (bruhanje in kozlanje je tukaj uporabljeno kot stilna tavtologija). Takoj, ko je prišlo Govno do moči in oblasti, je nemudoma ukinilo najprej umetniško šolo in takoj zatem pripravilo načrt za kulturne reforme ter organiziralo razstavo degenerirane umetnosti - Entartete KunstTako je to, če so tretjerazredni umetniki politiki.

 

Umetnik ne more in ne sme biti politik!

 

V tem trenutku sem v najmanj osmih možnih žariščih komentarja. Odločil sem se, da bom sledil geniju Hannesu Meyerju, ljubkovalno imenovanem Mussolini. Odlično je oponašal Mussolinija. Bil je drugi in istočasno zadnji direktor Bauhausa, direktor je postal takoj za ustanoviteljem, čudežnim Walterjem Gropiusom, ljubkovalno imenovanim Gropi.

 

Kaj je doživljal Hannes Meyer po ukinitvi Bauhausa? Kaj doživi umetnik po ukinitvi svojega civilizacijskega napora, po prepovedi, po anatemizaciji, izključitvi iz skupnosti, za katero je mislil, da je to njegova skupnost, po izrinitvi, po razbitju obraza in diskvalifikaciji. Hannes Meyer je bil švicarski arhitekt, marksist in modernist, ki je vse svoje življenje zastopal preprosto umetniško izjavo: Socialna pravičnost je lepa!

 

Po njegovem lepota nastaja iz funkcije in ekonomičnosti izraza. Gradil je  generalni načrt imenovan masovna demokratična arhitektura. Tri leta pred ukinitvijo umetniške šole, avgusta, leta 1930, je napisal svojemu moskovskemu prijatelju, avantgardnemu arhitektu El Lisickemu, da je pripravljen združiti vse najboljše moči Bauhausa v želji, da skupaj s Sovjeti zgradijo najboljši možni svet. Planet človeškega dostojanstva!

 

Kje se v bivalni enoti najbolj vidi človekovo dostojanstvo? Pred ogledalom v predsobi ali v spalnici? V spalnici se vidi želja po prehajanju v smrt, tudi zato imamo ogledala v spalnici. V spalnici se generiramo, vidi se človeška natura in animaličnost, z distance pogledano se vidi človekova komičnost. V dnevnem prostoru se najbolj vidi skupno. Najbolj se človekovo dostojanstvo vidi v kuhinji. Pomisli bralec na črno kuhinjo ali belo kuhinjo. Čutiš razliko!

 

 

II. opozorilo: bodite pozorni na enciklopedični gesli - Margarete Schütte-Lihotzky in Frankfurt kitchenSem fan Margarete Schütte-Lihotzky. Leta 1990 sem jo srečal na kratko v muzeju MAK na Dunaju, takrat je imela 93 let. Tistega davnega leta je bila v Maku postavljena njena Frankfurtska kuhinja in še vedno tam stoji. Njena Frankfurtska kuhinja iz leta 1926 je remek delo, ki ima moč, modrost in silo Črnega kvadrata!

 

Frankfurtska kuhinja, črni kavdrat.

 

Nadaljujmo: Hannes Meyer ni bil nikoli organiziran komunist, pripadal je svetu nepojmlijivo velike kulturne ideje, ki je zastopala v arhitekturi socialno pravičnost ter ničelno toleranco do socialnih razlik. Leta 1930 je sestavil brigado mladih arhitektov in arhitektk, Rote front ter z njo odpotoval na eno največjih in najpomembnejših arhitekturnih misij. V sovjetsko resničnost! Z Rdečo fronto, ki je želela združiti vse najboljše v pripoved o odličnih bodočnostih! Podobno visoko pesem je pel Meyerjev predhodnik Walter Gropius, ki je pred nasiljem Govna moral emigrirati v ZDA.

 

Hannes Meyer je izumil soc-mesto brez cerkve, z vrhom arhitekturne lepote imenovane - vrtec. Vsi Meyerjevi arhitekti in arhitektke so bili skupaj s sovjeti-arhitekti v zanosu novega. Sovjeti so se pridružili Meyerju z avantgardnimi idejami o letečih mestih, po katerih so bile speljane lebdeče magistrale! To ni bil svet utopije, to je bil svet hetrotopije.

 

 

III. opozorilo: bodite pozorni na enciklopedično geslo - Ivan LeonidovTo sta dva obraza istega, tako razmišljajo radikalno leve univerzalistke in levi univerzalisti. Sovjeti so jih imenovali skupina gostujočih specialistov. Za industrijsko arhitekturo so povabili skupino okrog ameriškega arhitekta Alberta Kahna, ki je pred tem načrtoval General Motors in tovarno Ford v ZDA, za nova mesta je bila zadolžena Rdeča Bauhausova brigada Hannesa Meyerja. Njegova tovariša Ernst May in Bella Schefler sta bila iz Moskve poslana načrtovat in gradit prvo soc-mesto, prvo Novo Gorico na svetu, polno novih zasnov in zanosov in kulturnih otokov, mesto MagnitogorskPotovali so v železniških vagonih spremenjenih v stanovanja, potovali so po Sovjetski republiki in snovali nove stole, nova svetila, nove tkanine. Izumljali so nove vzorce. Začelo se je novo vzorčenje sveta in mest.

 

 

IV. opozorilo: bodite pozorni, kliknite na enciklopedično geslo Mart StamBili so resnično pogumni, predvsem zaradi tega, ker se niso utrudili od odprtih debat z diletanti folkloristi. Veliko usod se je prepletlo v gradnji svetovne pravičnosti. Medtem, ko so Meyerjevi izgorevali v želji za božjim kraljestvom na Zemlji, so organi diktature proletariata že gradili nova funkcionalna in ekonomična mesta druge vrste. Umetniško nepismeni Lenin je bil že deset let mrtev, kandidat teolog Stalin Gnoj pa je že masovno pobijal anarhistično zalego.

 

Govno in Gnoj sta dva obraza istega, izoblikovala in razvila sta do popolnosti arhitekturno anomalijo "koncentracijsko taborišče".

 

Gospa Elza, kdo je že napisal pesem Ko enkrat bom umrl? Vem, da jo danes poje znameniti MagnificoVem pa, kako je ime človeku, ki je izoblikoval in vodil posle izdelave krematorijev v nacističnih koncentracijskih taboriščih.

 

Ime mu je Odilo Globočnik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,687
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,583
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,000
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,595
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,257
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,790
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,358
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,755
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 984
10/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,656