Komentar

Policijska stavka in polnjenje proračuna

Ker bomo stavkali, bomo izrekali manj glob, zato se bo v proračun steklo manj denarja, pravijo policisti. Kot argument to vsekakor drži, vendar je problem drugje. Namreč v razmišljanju, da je policijsko delo nekakšna pridobitna dejavnost, katere naloga je zagotoviti proračunu čim več denarja.

29.12.2015 17:49
Piše: Marko Kranjec
Ključne besede:   policija   stavka   proračun

Foto: Televizija Slovenije

Policijsko delo je pridobitna dejavnost za proračun in znesek pobranih glob je fiksni planski cilj. Anekdotalne in nepreverjene informacije kažejo, da imajo policijske patrulje dejansko nalogo izreči določeno število kazni, sicer se njihovo delo ne ocenjuje kot uspešno.

O upravičenosti stavke policistov se ne želim opredeljevati, ker imam o tem premalo informacij. Če so skopi podatki o njihovih plačah resnični, bi se s stavko lahko celo strinjal. Menim tudi, da bi vlada morala že opravljeno delo plačati, če so bili takšni dogovori. Vendar je problem širši. Tisti ki o tem vedo več, pravijo da se namerno prikazujejo samo osnovne plače in da so v resnici skupni prejemki precej višji. Vprašljivo je tudi razkazovanje iztrošenosti opreme, npr. avtomobilov s strganimi sedeži, ki bolj sodijo na odpad kot na cesto. Vprašamo se lahko kaj so doslej počeli policijski šefi, da niso pravočasno opozorili na slabo stanje opreme, saj se ni iztrošila čez noč. Ali niso s tem zanemarili svojih dolžnosti in posredno kršili cestno-prometne predpise o varnosti na cestah in ogrožali ne samo njih temveč tudi nas, običajne državljane? Vendar kot rečeno, o tem se ne morem opredeljevati.

 

Bolj pomemben je drugi argument stavkajočih. "Ker bomo stavkali, bomo izrekali manj glob, zato se bo v proračun steklo manj denarja", pravijo. Kot argument to vsekakor drži; problem pa ni v tem, temveč v razmišljanju, da je policijsko delo nekako pridobitna dejavnost, katere cilj je zagotoviti proračunu čim več denarja. Kot sam razumem, je cilj dela policije, denimo v prometu, zagotoviti čim večjo varnost za udeležence in ne maksimiranje prihodkov proračuna. To se seveda dosega tudi - ali predvsem - z nadzorom na terenu in po potrebi s kaznovanjem. Vendar trditev, da bodo zaradi stavke pobrane globe nižje, odraža razmišljanje, da je znesek glob nekako fiksiran planski cilj in naloga policistov na terenu je, da ta znesek poberejo. Število in vrsta prekrškov se nenehno spreminjata, zato se spreminja tudi obseg kazni, in ni mogoče trditi, da bo zaradi stavke znesek pobranih glob nižji, saj ne vemo, koliko bo prekrškov in kdaj, in kakšne vrste bodo, razen če se policija že vnaprej odloči, da bo izrekala kazni glede na zastavljeni plan. Razne skrite zasede na cestah in kaznovanje voznikov, če le za nekaj kilometrov presežejo hitrost, napeljujejo na takšen sklep.

 

Bojim se, da policijski nadzor prometa v precejšnji meri odraža takšno razmišljanje: policijsko delo je pridobitna dejavnost za proračun in znesek pobranih glob je fiksni planski cilj. Anekdotalne in nepreverjene informacije kažejo, da imajo policijske patrulje dejansko nalogo izreči določeno število kazni, sicer se njihovo delo ne ocenjuje kot uspešno.

 

S tem je povezan tudi širši pravni problem pobiranja glob, ki v bistvu sploh ni nedolžen. V Zakonu o prekrških je določilo (57. c člen ZP-1), po katerem je izrečeno globo mogoče znižati na polovico, če jo kršitelj plača takoj in se ne pritoži oziroma ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Takšno določilo daje kršitelju občutek, da bo "prihranil" polovico globe, če plača takoj in praksa kaže, da v večini primerov to tudi storijo. Pritožb skoraj ni, zato je znesek glob res skoraj planski cilj. Tisti, ki pa vseeno vložijo pritožbo, to skoraj vedno izgubijo in morajo plačati še visoko sodno takso. Problematičen je pri tem sam postopek pritožbe. Zahtevo za sodno varstvo je treba vložiti na policiji in ne na sodišču kot neodvisnem organu. Sodišče odloča na podlagi utemeljitev policije in praviloma nikoli ne opravi zaslišanja pritožnika. V praktično vseh primerih je pritožba zavrnjena. Sodišče o svoji odločitvi najprej obvesti policijo, ki nato sodbo posreduje pritožniku. Zato verjetno ni naključje, da policija razmišlja, da bo zaradi stavke v proračunu manj pobranih glob, čeprav sploh ne more vedeti, kdaj bo do prekrškov prišlo, z veliko gotovostjo pa ve, da bo sodišče njenim ugotovitvam dalo prav.

 

Da je takšna praksa zelo sporna, kaže razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz leta 2014, ki je v primeru pritožbe slovenskega državljana Boruta Kariža zoper kazen za prometni prekršek razsodilo, da so mu bile pred domačim sodiščem kršene človekove pravice oz. pravica do zaslišanja in s tem poštenega sojenja. Po mnenju poznavalcev se takšne kršitve množično dogajajo, kar bi pomagalo razložiti, zakaj policija razmišlja, da je njena naloga polniti proračun. Postavlja se tudi vprašanje neodvisnosti sodišč in ločenosti sodne veje oblasti od represivnih organov. Verjetno bi se s tem vprašanjem moralo ukvarjati tudi ustavno sodišče. Če bo prišlo do spremembe naše sodne prakse, bo stavka policistov dosegla dober namen, ne glede na to, da bo proračun zaradi nje imel nižje prihodke.

 

 

Marko Kranjec je nekdanji guverner Banke Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
10
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,234
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,064
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
04/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,711
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,389
06/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 977
08/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 615
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,178
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,502