O upravičenosti stavke policistov se ne želim opredeljevati, ker imam o tem premalo informacij. Če so skopi podatki o njihovih plačah resnični, bi se s stavko lahko celo strinjal. Menim tudi, da bi vlada morala že opravljeno delo plačati, če so bili takšni dogovori. Vendar je problem širši. Tisti ki o tem vedo več, pravijo da se namerno prikazujejo samo osnovne plače in da so v resnici skupni prejemki precej višji. Vprašljivo je tudi razkazovanje iztrošenosti opreme, npr. avtomobilov s strganimi sedeži, ki bolj sodijo na odpad kot na cesto. Vprašamo se lahko kaj so doslej počeli policijski šefi, da niso pravočasno opozorili na slabo stanje opreme, saj se ni iztrošila čez noč. Ali niso s tem zanemarili svojih dolžnosti in posredno kršili cestno-prometne predpise o varnosti na cestah in ogrožali ne samo njih temveč tudi nas, običajne državljane? Vendar kot rečeno, o tem se ne morem opredeljevati.

Bolj pomemben je drugi argument stavkajočih. "Ker bomo stavkali, bomo izrekali manj glob, zato se bo v proračun steklo manj denarja", pravijo. Kot argument to vsekakor drži; problem pa ni v tem, temveč v razmišljanju, da je policijsko delo nekako pridobitna dejavnost, katere cilj je zagotoviti proračunu čim več denarja. Kot sam razumem, je cilj dela policije, denimo v prometu, zagotoviti čim večjo varnost za udeležence in ne maksimiranje prihodkov proračuna. To se seveda dosega tudi - ali predvsem - z nadzorom na terenu in po potrebi s kaznovanjem. Vendar trditev, da bodo zaradi stavke pobrane globe nižje, odraža razmišljanje, da je znesek glob nekako fiksiran planski cilj in naloga policistov na terenu je, da ta znesek poberejo. Število in vrsta prekrškov se nenehno spreminjata, zato se spreminja tudi obseg kazni, in ni mogoče trditi, da bo zaradi stavke znesek pobranih glob nižji, saj ne vemo, koliko bo prekrškov in kdaj, in kakšne vrste bodo, razen če se policija že vnaprej odloči, da bo izrekala kazni glede na zastavljeni plan. Razne skrite zasede na cestah in kaznovanje voznikov, če le za nekaj kilometrov presežejo hitrost, napeljujejo na takšen sklep.

Bojim se, da policijski nadzor prometa v precejšnji meri odraža takšno razmišljanje: policijsko delo je pridobitna dejavnost za proračun in znesek pobranih glob je fiksni planski cilj. Anekdotalne in nepreverjene informacije kažejo, da imajo policijske patrulje dejansko nalogo izreči določeno število kazni, sicer se njihovo delo ne ocenjuje kot uspešno.

S tem je povezan tudi širši pravni problem pobiranja glob, ki v bistvu sploh ni nedolžen. V Zakonu o prekrških je določilo (57. c člen ZP-1), po katerem je izrečeno globo mogoče znižati na polovico, če jo kršitelj plača takoj in se ne pritoži oziroma ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Takšno določilo daje kršitelju občutek, da bo "prihranil" polovico globe, če plača takoj in praksa kaže, da v večini primerov to tudi storijo. Pritožb skoraj ni, zato je znesek glob res skoraj planski cilj. Tisti, ki pa vseeno vložijo pritožbo, to skoraj vedno izgubijo in morajo plačati še visoko sodno takso. Problematičen je pri tem sam postopek pritožbe. Zahtevo za sodno varstvo je treba vložiti na policiji in ne na sodišču kot neodvisnem organu. Sodišče odloča na podlagi utemeljitev policije in praviloma nikoli ne opravi zaslišanja pritožnika. V praktično vseh primerih je pritožba zavrnjena. Sodišče o svoji odločitvi najprej obvesti policijo, ki nato sodbo posreduje pritožniku. Zato verjetno ni naključje, da policija razmišlja, da bo zaradi stavke v proračunu manj pobranih glob, čeprav sploh ne more vedeti, kdaj bo do prekrškov prišlo, z veliko gotovostjo pa ve, da bo sodišče njenim ugotovitvam dalo prav.

Da je takšna praksa zelo sporna, kaže razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz leta 2014, ki je v primeru pritožbe slovenskega državljana Boruta Kariža zoper kazen za prometni prekršek razsodilo, da so mu bile pred domačim sodiščem kršene človekove pravice oz. pravica do zaslišanja in s tem poštenega sojenja. Po mnenju poznavalcev se takšne kršitve množično dogajajo, kar bi pomagalo razložiti, zakaj policija razmišlja, da je njena naloga polniti proračun. Postavlja se tudi vprašanje neodvisnosti sodišč in ločenosti sodne veje oblasti od represivnih organov. Verjetno bi se s tem vprašanjem moralo ukvarjati tudi ustavno sodišče. Če bo prišlo do spremembe naše sodne prakse, bo stavka policistov dosegla dober namen, ne glede na to, da bo proračun zaradi nje imel nižje prihodke.

Marko Kranjec je nekdanji guverner Banke Slovenije.