Komentar

Policijska stavka in polnjenje proračuna

Ker bomo stavkali, bomo izrekali manj glob, zato se bo v proračun steklo manj denarja, pravijo policisti. Kot argument to vsekakor drži, vendar je problem drugje. Namreč v razmišljanju, da je policijsko delo nekakšna pridobitna dejavnost, katere naloga je zagotoviti proračunu čim več denarja.

29.12.2015 17:49
Piše: Marko Kranjec
Ključne besede:   policija   stavka   proračun

Foto: Televizija Slovenije

Policijsko delo je pridobitna dejavnost za proračun in znesek pobranih glob je fiksni planski cilj. Anekdotalne in nepreverjene informacije kažejo, da imajo policijske patrulje dejansko nalogo izreči določeno število kazni, sicer se njihovo delo ne ocenjuje kot uspešno.

O upravičenosti stavke policistov se ne želim opredeljevati, ker imam o tem premalo informacij. Če so skopi podatki o njihovih plačah resnični, bi se s stavko lahko celo strinjal. Menim tudi, da bi vlada morala že opravljeno delo plačati, če so bili takšni dogovori. Vendar je problem širši. Tisti ki o tem vedo več, pravijo da se namerno prikazujejo samo osnovne plače in da so v resnici skupni prejemki precej višji. Vprašljivo je tudi razkazovanje iztrošenosti opreme, npr. avtomobilov s strganimi sedeži, ki bolj sodijo na odpad kot na cesto. Vprašamo se lahko kaj so doslej počeli policijski šefi, da niso pravočasno opozorili na slabo stanje opreme, saj se ni iztrošila čez noč. Ali niso s tem zanemarili svojih dolžnosti in posredno kršili cestno-prometne predpise o varnosti na cestah in ogrožali ne samo njih temveč tudi nas, običajne državljane? Vendar kot rečeno, o tem se ne morem opredeljevati.

 

Bolj pomemben je drugi argument stavkajočih. "Ker bomo stavkali, bomo izrekali manj glob, zato se bo v proračun steklo manj denarja", pravijo. Kot argument to vsekakor drži; problem pa ni v tem, temveč v razmišljanju, da je policijsko delo nekako pridobitna dejavnost, katere cilj je zagotoviti proračunu čim več denarja. Kot sam razumem, je cilj dela policije, denimo v prometu, zagotoviti čim večjo varnost za udeležence in ne maksimiranje prihodkov proračuna. To se seveda dosega tudi - ali predvsem - z nadzorom na terenu in po potrebi s kaznovanjem. Vendar trditev, da bodo zaradi stavke pobrane globe nižje, odraža razmišljanje, da je znesek glob nekako fiksiran planski cilj in naloga policistov na terenu je, da ta znesek poberejo. Število in vrsta prekrškov se nenehno spreminjata, zato se spreminja tudi obseg kazni, in ni mogoče trditi, da bo zaradi stavke znesek pobranih glob nižji, saj ne vemo, koliko bo prekrškov in kdaj, in kakšne vrste bodo, razen če se policija že vnaprej odloči, da bo izrekala kazni glede na zastavljeni plan. Razne skrite zasede na cestah in kaznovanje voznikov, če le za nekaj kilometrov presežejo hitrost, napeljujejo na takšen sklep.

 

Bojim se, da policijski nadzor prometa v precejšnji meri odraža takšno razmišljanje: policijsko delo je pridobitna dejavnost za proračun in znesek pobranih glob je fiksni planski cilj. Anekdotalne in nepreverjene informacije kažejo, da imajo policijske patrulje dejansko nalogo izreči določeno število kazni, sicer se njihovo delo ne ocenjuje kot uspešno.

 

S tem je povezan tudi širši pravni problem pobiranja glob, ki v bistvu sploh ni nedolžen. V Zakonu o prekrških je določilo (57. c člen ZP-1), po katerem je izrečeno globo mogoče znižati na polovico, če jo kršitelj plača takoj in se ne pritoži oziroma ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Takšno določilo daje kršitelju občutek, da bo "prihranil" polovico globe, če plača takoj in praksa kaže, da v večini primerov to tudi storijo. Pritožb skoraj ni, zato je znesek glob res skoraj planski cilj. Tisti, ki pa vseeno vložijo pritožbo, to skoraj vedno izgubijo in morajo plačati še visoko sodno takso. Problematičen je pri tem sam postopek pritožbe. Zahtevo za sodno varstvo je treba vložiti na policiji in ne na sodišču kot neodvisnem organu. Sodišče odloča na podlagi utemeljitev policije in praviloma nikoli ne opravi zaslišanja pritožnika. V praktično vseh primerih je pritožba zavrnjena. Sodišče o svoji odločitvi najprej obvesti policijo, ki nato sodbo posreduje pritožniku. Zato verjetno ni naključje, da policija razmišlja, da bo zaradi stavke v proračunu manj pobranih glob, čeprav sploh ne more vedeti, kdaj bo do prekrškov prišlo, z veliko gotovostjo pa ve, da bo sodišče njenim ugotovitvam dalo prav.

 

Da je takšna praksa zelo sporna, kaže razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz leta 2014, ki je v primeru pritožbe slovenskega državljana Boruta Kariža zoper kazen za prometni prekršek razsodilo, da so mu bile pred domačim sodiščem kršene človekove pravice oz. pravica do zaslišanja in s tem poštenega sojenja. Po mnenju poznavalcev se takšne kršitve množično dogajajo, kar bi pomagalo razložiti, zakaj policija razmišlja, da je njena naloga polniti proračun. Postavlja se tudi vprašanje neodvisnosti sodišč in ločenosti sodne veje oblasti od represivnih organov. Verjetno bi se s tem vprašanjem moralo ukvarjati tudi ustavno sodišče. Če bo prišlo do spremembe naše sodne prakse, bo stavka policistov dosegla dober namen, ne glede na to, da bo proračun zaradi nje imel nižje prihodke.

 

 

Marko Kranjec je nekdanji guverner Banke Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,959
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,199
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,121
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,627
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,837
06/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,168
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,280
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,305
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,052
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,392